Giuseppe Tartini - Lettere e documenti / Pisma in dokumenti / Letters and Documents - Volume / Knjiga / Volume II

99 PISMA tretjem tonu je opaziti nekak no nestalnost oziroma neurejeno obna anje, ki ga ni mogo e zlahka doumeti, saj narava obi ajno ustvarja na preprost, a urejen in stanovi- ten na in. Če to sprejmemo, na tretji sliki opazimo, da mala terca med cis in e ustvari tretji ton, in sicer a v decimi pod osnovnim tonom, na prvi sliki pa druga mala terca med d in f kot tretji ton ustvari b v septdecimi pod osnovnim tonom (prav tako tudi mala terca med h in d, na drugi sliki). Kot tretji ton kvinte je dolo eno istozvo je, kar s seboj prina a nezanemarljivo te avo, ker istozvo je ne prina a zvo ne raznolikosti, saj ga ne sestavljata ne ni ji ne vi ji ton, torej je skorajda, e ne celo docela nezazna- ven u esu, in bo torej za kvinto v splo nem veljalo enako kot za oktavo. Zato bi se marsikomu lahko zdelo nenavadno, da dve glavni konsonanci, tj. oktava in kvinta, ne ustvarita tretjega tona. Za eleno bi bilo ter javnosti koristno in v e no, e bi pokazali vzrok, zakaj ta dva tona ustvarita ravno ta tretji ton in ne katerega drugega. Ob tem pa obstaja bojazen, da je monsieur Rameau s Kraljevo akademijo znanosti v Parizu e dokazal vzrok za to v svojem Prikazu temeljev harmonije in drugih razpravah, v katerih je s preizkusi dokazal, da se ob katerem koli stalnem tonu, vzemimo na primer ut, ustvarita dva druga visoka tona, in sicer eden, ki zveni v duodecimi nad osnovnim to- nom, in drugi, ki zveni v veliki septdecimi nad istim osnovnim tonom. Vse to, kakor v izpisih iz registrov z dne 10. decembra 1749 trdijo gospodje z Akademije znanosti, pa sta pred tem ugotovila in spoznala o e Marsenno in Wallis. In e ve – preizkusi ka ejo na obraten u inek, kajti tisti, ki ga opisuje Ramò, povzro i vse harmoni ne in- tervale terce in kvinte do najvi je lege, gospod Tartini pa opisuje pojave pod osnovnim tonom. V odgovoru na tretje vpra anje pravite, da je tretji ton nezaznaven: »Menim, da tretji ton nikakor ni sli en pri glasbilih s kovinskimi strunami, saj pri teh zvok ni podalj an in ga ni mogo e podalj ati, temve takoj pojenja.« To trditev izpodbijajo iz- kustva, kajti e pri embalu in drugih glasbilih s kovinskimi strunami ne bi domiselno uporabili manj ih du ilcev na skaka ih, bi se sli ala nenavadna zme njava predhodnih tonov, ki bi odzvanjali z naslednjimi. Prav tako je vse to mogo e dokazati s preizku- som na zvonovih in nobeno od teh glasbil ne ohranja nihanja zaradi uporabe loka, kakor trdite v zgoraj navedenem odgovoru. Poleg tega tudi orgelske pi ali in druga pihala enakomerneje in pravilneje vzdr ujejo ton, a se tretji ton pri teh naj ne bi sli al, zaradi esar bi lahko podvomili o navedenih vzrokih za nastanek tretjega tona.