Giuseppe Tartini - Lettere e documenti / Pisma in dokumenti / Letters and Documents - Volume / Knjiga / Volume II

97 PISMA zavedam, da ob asno uporabljam po svoje oblikovane izraze, bodisi zato, ker ne poznam ob nega izrazja znanosti o koli inah, bodisi zato, ker mi ti izrazi ne bi slu ili, tudi e bi jih poznal. Zato z Vami, astiti gospod, in z nadvse spo tovanim gospodom doktorjem Balbijem sogla am, da mora biti e veliko te av, ki prepre ujejo razumevanje. A te te ave je mo odpraviti in do potankosti pojasniti, e se bosta odlo ila (kakor sta razumno pre- sodila) poslati seznam vseh nejasnih mest in tistih izrazov, ki jih ne razumeta prav dobro. Storita tako, sam pa Vam izrekam najgloblje spo tovanje, astiti gospod, in ostajam Va poni ni, vdani in hvale ni slu abnik Giuseppe Tartini Padova, 24. marec 1752 91. G. B. Martini piše Tartiniju Bologna, 4. april 1752 Nadvse spo tovani velecenjeni gospod, pripravljena sva, da Vam predstaviva svoja vpra anja, ki si bodo zdaj im hitreje sle- dila, tako da Vam bova lahko takoj vrnila razpravo. Če elimo ozna iti za iracionalne tiste koli ine, ki jih lahko izrazimo le z daljicami, 70 je treba ugotoviti, ali imajo te daljice skupno mero ali ne. Če imajo skupno mero, so te koli ine racionalne, e nimajo skupne mere, so iracionalne, kakor velja za stranico kvadrata v razmerju z diagonalo. Če nimajo skupne mere, ne bo nikdar mogo e med njimi dolo iti nikakr nih razmerij. Od tod izhaja, da e bi bila kdaj dva tona v prav takem odnosu, v kakr nem sta dve daljici, ki nimata skupne mere, tako med tema daljicama kot tudi med tema tonoma ne bi bilo nikakor mogo e dolo iti nobenega razmerja; in zaman bi se bilo zatekati k monokordu, pri katerem so toni vselej izra eni z dolo enimi daljicami, ki med seboj tvorijo dolo ena razmerja. A preidimo k na- emu primeru, v katerem dva sozvene a tona ustvarita natan no dolo en tretji ton – tako na primer ob d in fis zazveni oktava. To oktavo je seveda mogo e prikazati z daljicami, ki so med seboj v dolo enem razmerju, ki ne bi bilo oktava, e daljice ne bi ustvarile tega tona. Če to predpostavimo, ni popolnoma jasno, kako se vpeljujejo tevil ne koli ine ali iracionalne koli ine, ponazorjene z daljicami, e s slednjimi ni mogo e izraziti ustvarjenih tonov, ki so vsi dolo eni. Zato bi rada doumela, kak no korist prina ajo razpravi iracional- ni toni, e iracionalnost sama po sebi izklju uje vsakr no razmerje. 70 Izv. »linea« ( rta), v naslednjih pismih tudi »linea retta«, ki se v sodobnem matemati nem jeziku prevaja v premico, je pri Tartiniju najpogosteje s kraji i omejena ravna rta, torej daljica, kakor je mo razbrati iz ponazoritev in sobesedila v Razpravi o glasbi, ki temelji na resni ni znanosti o harmoniji (1754) (op. prev.).