Giuseppe Tartini - Lettere e documenti / Pisma in dokumenti / Letters and Documents - Volume / Knjiga / Volume II

96 po to poslala ne le to, kar sva pripravila v odgovor na prej nja pisma, temve tudi to, kar sva nadalje opazila. Tako bomo na li na in, kako priti do konca presoje, ki bo v vsem im manj negotova. Zahvaljujeva se Vam za krotko ugodljivost, ki nama jo izkazujete, saj bi brez nje te ko prostodu no izrazila iskrenost v prid resnici, h kateri vsi stremimo in do katere se zlasti midva eliva prebiti, da bi doumeli, kako zelo se zavzemava za Va o upravi eno korist. Le nekaj naju te i, in sicer, da naju Va e blagorodje kani nagraditi za vsako misel, ki jo morava kot Va a prijatelja vsekakor izraziti. Prijateljstvo prina a odgovornost, da si vzajemno pomagamo v nuji in delamo za skupno dobro. To, da Vam najina naklonjenost ugaja, je najlep i izraz hvale nosti, kar bi nama ga kdaj lahko dali. A morda Va i dare ljivosti ne zado a, e hvale nosti ne izka ete, kakor sami elite. Zato ne gre druga e, kot da tudi za to prosim o eta, vodjo kapele, ki mu pi em; svoj poklon boste lahko poslali po postnem pridigarju iz Bazilike sv. Antona. Z veliko zadrego se lotevam pisma zanj, a zadrego premagujem in ta zmaga naj bo dokaz in zagotovilo za mojo spo tljivo poslu nost, ki jo izrekam Va emu blagorodju in ostajam Bologna, 7. marec 1752 90. Tartini piše G. B. Martiniju [zunaj:] Pre astitemu velecenjenemu gospodu O etu Giovanniju Battisti Martiniju Vodji kapele v Baziliki sv. Fran i ka v Bologni Po tnina pla ana do Benetk [v pismu:] Pre astiti o e in velecenjeni gospod, prej nji petek nisem odgovoril na Va e dobrohotno pismo, ker sem upal, da bom v soboto prejel obljubljeno pismo z navedbami nejasnosti in vpra anj, ki ste jih na li v moji razpravi, da bi se potem lahko e zaklju ilo pregledovanje. A nisem prejel ni esar, in da ne bi po ta ponovno od la brez mojega odgovora, Vas moram obvestiti, astiti gospod, da o e pridigar ne bo potoval po kopnem. Vkrcal se bo v Benetkah in se v svoj samostan vrnil po morju. Sam se e naprej trudim, kolikor morem, a bodite tako pri- jazni in mi tudi Vi ustrezite. Povsem se strinjam, da ni mogo e presojati o tem, kar ni jasno razumljivo. A povem Vam e, da sem prepri an, da so e nejasnosti, in to ne na enem samem mestu. Vzrok je jasen. Veliko je novosti in zanje sem povsem prepri an, da so nove. Tudi pot, po kateri sem se podal, je isto nova in e samo to je dovolj, da kogar koli zmede. Poleg tega se