Giuseppe Tartini - Lettere e documenti / Pisma in dokumenti / Letters and Documents - Volume / Knjiga / Volume II

91 PISMA confundat . 66 Nemudoma mi potrdite prejem tega pisma, sam pa Vam, astiti gospod, in nadvse spo tovanemu gospodu doktorju Balbiju izrekam svoje najgloblje spo tovanje in ostajam Va vse bolj poni ni, vdani in hvale ni slu abnik Giuseppe Tartini Padova, 19. november 1751 Obrnite list, da ne izgubljamo asa. V odgovoru na Va e opozorilo, da so ti drugi toni e poznani itd., sem se Vam iz srca zahvalil (kakor se tudi zdaj) za prijazno skrb, ki jo izkazujete pri natan nem pregle- du moje razprave ne le v zvezi s samo snovjo, temve tudi z razgledanostjo. Zatrdil sem Vam (in ponovno zatrjujem), da sem tudi sam prav tako natan en pri vsakodnevnem pregledovanju svoje razprave in da Vam bom, e bi naletel na napako, takoj sam o tem pisal. A prosil sem Vas (kakor Vas prosim zdaj), da mi pustite svobodo, da se zagovarjam in vse razlo im, e bi mi po naklju ju kot napa no pripisali nekaj, kar to ni. Kar torej za- deva Va e opozorilo, ne samo da v moji razpravi ni napake, temve je to, na kar me opo- zarjate, eden od temeljev mojega razmi ljanja, ki ga predstavljam v razpravi. Predvsem upo tevajte, da se nimam za odkritelja ni esar drugega kot le tretjega tona, ki zazveni ob igranju na dve struni katerega koli godala, in na tem sloni celotna razprava. V tem pogledu je torej opozorilo odve , saj dobro vem, da sem prav jaz tisti, ki je prvi odkril ta tretji ton. Prav tako ne morete trditi, da ne poznam pojava na struni ut, ki ustvari dva druga visoka tona, od katerih je eden duodecima in drugi septdecima. Pribli no trideset vrstic pred prvo trditvijo v moji razpravi so zapisane naslednje besede: Nenavadno se zdi, da se iz spoznanja o treh tonih, ki jih ustvari ena sama struna na monokordu, tj. 1, ⅓ in ⅕ , ni ugotovilo, da je eno samo po sebi harmoni ne narave, saj je 1, ⅓, ⅕ harmo- ni no zaporedje itd. Torej sem ta pojav poznal in priznal, da so ga e drugi odkrili, ker je splo no znan, a to ni dovolj. Opazili boste, da sem (ob drugih harmoni nih pojavih, ki so e splo no znani) na navedenem mestu u enjakom o ital, da kljub poznavanju teh pojavov niso doumeli, da je eno samo po sebi harmoni no in da harmoni no zaporedje v vsakem pogledu drugo prevaja v eno in v isto itd. Jasno je, da so v glasbi ut, sol v duo- decimi in mi v septdecimi kakor na zvene i daljici ter v ulomkih 1, ⅓, ⅕ . Seveda sem v svoji razpravi zapisal navedene besede in omenjeni pojav (ki je splo no znan) upravi eno uporabil kot dokaz nepazljivosti u enjakov. Do tod se torej zdi Va e opozorilo povsem odve . Če pa me na to opozarjate zato (kakor tudi namigujete v pismu), ker menite, da so moj pojav in vsi drugi sozvene i toni bolj ali manj ista stvar in da pomenijo isto, bodite raje nadvse previdni in o tem ne sodite, dokler v celoti in temeljito ne prou ite celotne razprave. Med mojim in drugimi poznanimi pojavi je bistvena razlika in odkritje harmoni nega po ela, ki je v neskon nost enako ½ (in je tretji ton), ima tolik no te o, 66 Bog si je izbral tisto, kar je v o eh sveta slabotno, da bi osramotil tisto, kar je mo no (1 Kor 1,27; op. prev.).