Giuseppe Tartini - Lettere e documenti / Pisma in dokumenti / Letters and Documents - Volume / Knjiga / Volume II

88 na el. Če pa je ne bi bilo, je upravi eno in nujno, da lahko svobodno utemeljim svoje stali e. V zvezi z Va im opozorilom, astiti gospod, morate upo tevati, da se nimam za zagovornika in odkritelja ni esar drugega kot le tretjega tona, ki nastaja ob zvenenju dveh strun katerega koli godala; celotna razprava temelji izklju no na tem in to je edino odkritje, za katerega si tejem zasluge, saj je resni no moje. Če si torej ni esar drugega ne pripisujem, se Va a opazka zdi neumestna. Toliko bolj, astiti gospod, ker ne more- te trditi, da ne poznam pojava na struni ut, ki ustvari dva druga visoka tona, od katerih je eden duodecima, torej sol, in drugi septdecima, torej mi. Pribli no trideset vrstic pred prvo trditvijo v moji razpravi ste zagotovo morali prebrati naslednje moje besede: Nenavadno se zdi, da se iz spoznanja o treh tonih, ki jih ustvari ena sama struna na monokordu, tj. 1, ⅓ in ⅕ , ni ugotovilo, da je eno samo po sebi harmoni ne narave, saj je 1, ⅓, ⅕ harmoni no zaporedje itd. Torej pojava nisem le poznal in nisem le priznal, da so ga e drugi odkrili in da je splo no znan, temve sem ga na navedenem mestu tudi omenil ob drugih harmoni nih pojavih, ki so e splo no znani u enim mo em. Ti pa kljub poznavanju teh pojavov niso doumeli, da je eno samo po sebi harmoni no in da harmoni no zaporedje v vsakem pogledu drugo prevaja v eno in v isto itd. Ne dvomim, da e veste, astiti gospod, da je v glasbi ut nizek in da sta sol v duodecimi ter mi v septdecimi visoka, kakor so v ulomkih in na zvene i daljici 1, ⅓, ⅕ . 65 Prav tako ne dvomim, da ste prebrali besede z navedenega mesta. Torej se tudi v tem pogledu zdi Va e opozorilo povsem odve . In e res mislite, kakor ste tudi omenili, astiti gospod, da e poznani pojavi in tisti, ki sem ga sam odkril, pomenijo bolj ali manj isto stvar, saj v splo nem velja, da tako pri prvih kot pri drugem ob danem naravnem tonu zazvenijo e drugi, Vas rotim, da ste previdni pri taki preuranjeni sodbi. Resni ne sodbe o te- meljni razliki med mojim pojavom in katerim koli drugim doslej odkritim pojavom ni mogo e oblikovati pred (celovito in ne le povr no) prou itvijo moje celotne razprave. Tako zaradi odkritja harmoni nega po ela, ki je v neskon nost enako ½ (in to je odkri- ti tretji ton), kot zaradi njene resni ne te e, ki je v tem trenutku ne moreta doumeti ne prevzvi eni gospod doktor Balbi ne Vi in je e sam ne dojamem v celoti. Zadeva je nadvse resna in bilo bi hudo narobe, e bi se ji le povr no posvetili. Treba se je im bolj poglobiti vanjo, in ker se sam prav dobro zavedam te neobhodne nuje, sem se prepustil in se e prepu am vajini presoji, saj sem prepri an, da ni drugih mo , ki bi bili po razumu in srcu zaslu nej i od vaju. A zagotovo ne smemo izgubljati asa za obstranske re i, saj bo treba e veliko postoriti in dore i pri poglobljenem ocenjevanju trditve, ki se ji posve am v razpravi. Še veliko ve bi lahko povedal v zvezi s tem, a menim, da je odve vse, kar ni neposredno povezano z resni nim namenom te zadeve. Zato se Vam priporo am e in e. A ker zelo dobro vidim, kaj se dogaja, Vam moram na srce po- lo iti e nekaj. Vidva sta (v enaki meri) posebno nadarjena loveka, polna duha. Prav 65 V izvirniku »linea sonora«, dobesedno zvene a rta, pri tem pa je iz Razprave o glasbi, ki temelji na resni ni znanosti o harmoniji (1754) razvidno, da gre za s kraji ema omejeno rto, torej daljico, ki ponazarja struno (op. prev.).