Giuseppe Tartini - Lettere e documenti / Pisma in dokumenti / Letters and Documents - Volume / Knjiga / Volume II

86 kvinti, ustvarita istozvo je osnovnega tona in je razlika med nihaji ene in druge strune v intervalu oktave skoraj enaka razliki med nihaji strun v intervalu kvinte, kvarte itd. Pravite, da tudi iracionalni intervali proizvedejo tretji ton; ob nekaj zgledih bi bilo la je razumeti, kateri tretji ton proizvedejo. Če vzamemo lene z njihovo resni no vrednostjo, je opredelitev natan ne mate- mati ne to ke stvarno nemogo a, saj je matemati na to ka tako natan no dolo ena, da jo e neizmerno majhen odklon izklju uje, in vendar ta isti odklon ne more izklju iti stvarno nedeljive to ke, torej tiste to ke, ki jo lahko v svojih prizadevanjih opredelimo. Izvedeti elim tudi, ali izraz harmoni no razmerje, v katerem naj bi bila urejena tevila v Va i razpravi, res pomeni razmerje, ki ga mojstri geometrije imenujejo harmo- ni no in pri katerem sta zunanja lena v takem razmerju, kakr no je razmerje razlik med posameznim zunanjim lenom in tretjim lenom, oziroma ali izraz harmoni no razmer- je pomeni katero koli drugo glasbeno razmerje. 81. G. B. Martini piše Tartiniju Ne vem, ali sva v najinih zadnjih premi ljevanjih Va e blagorodje opozorila, da porajanja tretjega tona ob pravilnem igranju na dve sozvo ni struni nista vsaj deloma poznala le monsieur Sauveur in o e Mersenno, 64 temve tudi monsieur Rameau. Da bi razumeli, na em temelji najino opozorilo, na tem mestu prilagam odstavek iz ocene, ki jo je Akademija znanosti 10. decembra 1749 podala o njegovem prikazu zakonitosti har- monije. Zvesto prevedeni odstavek je naslednji. »Celotni sistem temelji na naslednjih dveh izkustvih. Če se zaniha zvene e telo, ki ga bomo imenovali ut, da bi ga la je opredelili, se poleg osnovnega tona zasli ita dva druga visoka tona, od katerih je eden duodecima nad osnovnim tonom, torej oktava s kvinto osnovnega tona v postopu navzgor, drugi pa je velika septdecima nad osnovnim tonom, torej dvojna oktava z veliko terco nad osnovnim tonom.« To izkustvo se od Va ega, blagorodje, razlikuje po tem, da se pri Rameaujevem in Mersennovem preizkusu zaigra na eno samo struno, ki v zraku ustvari e dva druga tona, pri Va em preizkusu pa se zaigra na dve struni, ki ustvarita e en sam drug ton. A tako kot vsaj dva poskusa dokazujeta porajanje drugih tonov, tako je pojav poznan tudi drugim. Iskrenost in prijateljstvo sta me vodila, da sem Vas opozoril na to spoznanje, zato da bi razmislili, v kolik ni meri bi ga vklju ili v svojo razpravo in na katero mesto. Tu prisotni gospod doktor Balbi Vas spo tljivo pozdravlja, jaz pa z vsem spo to- vanjem do Va ega blagorodja ostajam Bologna, 5. oktober 1751 64 Marin Mersenne (1588–1648), francoski matematik, filozof in glasbeni teoretik (op. prev.).