Giuseppe Tartini - Lettere e documenti / Pisma in dokumenti / Letters and Documents - Volume / Knjiga / Volume II

85 PISMA dela sitnosti, a navsezadnje sem popolnoma prepri an, da bo tudi sam zadovoljen, da se je nekoliko rtvoval za to zadevo. Izrekam mu svoje spo tovanje, kakor tudi Vam, astiti gospod, in ostajam Va vse bolj vdani in hvale ni slu abnik Giuseppe Tartini Padova, 24. avgust 1751 80. G. B. Martini piše Tartiniju Nadvse spo tovani velecenjeni gospod, ko sem se Vam skupaj z gospodom doktorjem Balbijem namenil poslati nekaj najinih mnenj v zvezi z Va o u eno razpravo, ni lo druga e, kakor da Vas prosim za nekaj razjasnitev, ki so nujno potrebne za razumevanje zahtevne tematike, ki se ji Va e blagorodje zdaj posve a. Ocenil sem, da boste tako imeli manj sitnosti, kot e bi pozneje prejeli mnenje, polno razhajanj in zadr kov, kakor bi se zagotovo zgodilo brez predho- dne razlage re i, o katerih Vas spra ujem na prilo enem listu. To je vse, kar potrebujem, da Vam lahko v celoti ustre em, ob tem pa ostajam Bologna, 28. september 1751 Da bi izra unali kvadraturo kroga, mojstri geometrije pravijo, da je treba poiskati premo rtni lik, ki bi mu bil dani krog enak. Doslej tega ni bilo mogo e re iti, pravzaprav je mnogo mojstrov geometrije dokazalo, da je vpra anje nere ljivo, zato ni verjetno, da bi ga fizikalnoharmoni na veda razre ila, razen e bi do re itve pri li s pribli ki, kakor to e po nejo matematiki. Uglasitev glasbila v dolo enem racionalnem intervalu je najbr povezana s tevili, ki izra ajo razmerje med tonoma, ki tvorita interval. Če so ta tevila racionalna, bomo lahko dolo ili interval, e pa so iracionalna, ni povsem jasno, na kak en na in naj bi ga dolo ili, saj so iracionalna tevila tista, ki jih imenujejo tudi gluha tevila in jih ni mogo- e izraziti s celim tevilom ali ulomki. Želim torej natan no vedeti, kaj naj bi pomenili poimenovanji racionalni in ira- cionalni interval. Če dve zra ni masi, ki ju zanihata dve struni violine, altovske viole ali violon ela, ob tr enju ustvarita tretji ton, bi se moralo enako zgoditi tudi pri drugih glasbilih, zlasti pihalih, kot so orgle, oboa, flavte itd., in pri glasbilih s kovinskimi strunami. Razi ite pojav tudi pri teh glasbilih. Če dve zra ni gmoti, ki ju zanihata zvene i struni, ob tr enju ustvarita tretji ton, ni povsem jasno, zakaj se to ne bi zgodilo pri intervalu oktave, e struni, ugla eni v