Giuseppe Tartini - Lettere e documenti / Pisma in dokumenti / Letters and Documents - Volume / Knjiga / Volume II

75 PISMA delo slavilo ravno vladarja, 58 ki mu ga elim posvetiti, saj je vredno le njega. Le njega, pravim, ker resni no prednja i vsem drugim ne le zaradi mnogih znanih re i, ki so same po sebi zgovorne in sijajne, temve zaradi svoje irine uma in naklonjenosti znanostim. Tako imamo torej eno najenkratnej ih prilo nosti, ki bi kdaj lahko ob pravem asu do- letele loveka, in sicer, da imamo takega vladarja v sedanjem stoletju in da se v tem asu odkrije tisto, kar so zaman iskali na tiso e let; da sem jaz, Va slu abnik, zaslu en za to odkritje, da ste Vi, moj prijazni za itnik, ravno v tem trenutku pri omenjenem vladarju in da je na presvetli do , tudi sam podpornik znanosti, in kakor e sami veste, razsoden svetovalec, Va velik ob udovalec ter moj milostljivi za itnik, meni ukazal tako in ni druga e in Vam po meni jasno sporo il svoje elje glede te zadeve. Do sem je jasno, da vso to zadevo vodi tista vi ja sila, od katere so odvisna vsa naklju ja, in tako je prav. Naj preidem k stvari. Gre za odkritje fizikalnoharmoni ne znanosti, torej znanosti, ki je bila nekdaj poznana anti nim filozofom, a vselej zakrita z nedotakljivo skrivnostjo. Aluzije na to znanost se ka ejo e pri Platonu. Tako pravi v Timaju: »Sestava Du e sveta ne more biti neznana, komur pozna harmoni no znanost.« Tudi v drugem dialogu so besede jasne: »Znanosti, ki so filozofu nujne, so fizika, mate- matika in harmoni na znanost.« V odlomkih besedil Hermesa Trismegista, ki jih imajo sodobni kritiki za neresnico, najdemo naslednje besede: »Musicen nosce est cunctarum rerum ordinem scire, et quae sit divina ratio sortita.« (Ali v Pimandru ali v Asklepiju.) 59 Zagotovo sta filozofa imela v mislih vse kaj drugega kot vokalno in instrumentalno glasbo. Namre glasbo in harmonijo vesolja in ravno to je fizikalnoharmoni na znanost. Ta znanost v celoti temelji na stvarnih danostih: ni esar ni in ni esar ne more biti, kar bi dolo ala lovekova volja. Njen predmet so fizikalnoharmoni ni pojavi in ponazoritve nerazdru ljivo spremljajo te pojave, tako da se brez ponazarjanja iz prvih ne da izpeljati prav ni esar. Ponazoritve delno izhajajo iz geometrije, natan neje iz kroga, ve ji del pa jih temelji na dokazovalni znanosti, ki je zasnovana na naravnih tevilih, ki jih poznamo iz aritmetike. Gre za resni no znanost o razmerjih, ki je bila doslej nadvse pomanjkljiva, ker je bila ujeta med tesnimi mejami in ker razmerja nikdar niso bila pre- mi ljeno urejena. Fizikalnoharmoni no znanost sestavlja mnogo bistvenih delov, ki so med seboj nerazdru ljivi, e upo tevamo celoten sistem. Posledi no je celotno delo zapi- sano v enem zvezku, eprav sem prepri an, da mi vanj e ni uspelo vsega zajeti. Vendar z enakim, pravzaprav ve jim prepri anjem trdim, da lahko postavim temelje znanosti, zato da ne bi zamrla in da bi se s asoma izpopolnila. Med njenimi bistvenimi deli je k sre i eden tak, ki ga je mo na neki na in lo iti in je glede na na in razmi ljanja ljudi (pa eprav izobra enih) takega pomena, da bo ob predstavitvi javnosti povzro il tolik en hrup med u enjaki, da ve jega zagotovo e nikdar ni bilo sli ati. Zame to ne velja, ker 58 Omenjeni vladar je Friderik II. Veliki (op. prev.). 59 »Spoznati se na glasbo namre ne pomeni ni drugega kot razumeti urejenost vseh stvari in vedeti, kaj jim je dolo il bo ji razum.« (Hermes Trismegistus, Corpus Hermeticum – Asklepij, 2001: 104; prevedel Pavel Če arek. Op. prev.)