Giuseppe Tartini - Lettere e documenti / Pisma in dokumenti / Letters and Documents - Volume / Knjiga / Volume II

71 PISMA podnebje ugajalo, bi se brat vrnil domov, e pa bi se izkazalo nasprotno, bi se rad domov vrnil v bratovi dru bi. Drugi pogoj je ta, da naj ga Njegova visokost, e bi ga sprejela v slu bo in ga kdaj vzela s seboj v Italijo, ne sili iti z njo v Rim, kjer je ubogi mladeni do ivel tiso e du evnih pretresov in drugih tegob. Po vsej Italiji in po vsem svetu gre rad, v Rim pa ne. Tako mi je pisal in tako Vam zvesto posredujem. Dejstvo je, da tale mladeni ni ni kaj trdnega zna aja – vzoren, naravnost svetni ki je v svojih navada in ob udovanja vreden v svojem poklicu, a ibkega zna aja. Ko so ga po smrti Njegove eminence Acquavive, ki je bil njegov za itnik, v Rimu preganjali, je zaradi pregona skorajda zblaznel; zato se je umaknil iz Rima in se odrekel otipljivi mo nosti, da bi nekaj tednov pozneje nastopil slu bo pri gospodu kardinalu yor kem, 54 igar zahteve, da bi mu slu il, se te ko otepa, e ostaja doma, v svoji o etnjavi, torej v Pesaru. To je razlog, zakaj se ne eli ve prikazati v Rimu. Sam mislim, da postavljena pogoja ne pomenita nobene ovire, saj prvi Njegovi visokosti ne prina a ni esar drugega kot morda le nekaj dodatnih stro kov zaradi bratove vrnitve. A menim, da Njegovi visokosti ne bo mar za trideset ali tirideset ogrskih zlatnikov, glede na to, da mi v svojem omikanem pismu pi ete, koliko mi je namenila za est koncertov. Pri drugem pa mladeni tudi ne izkazuje prevelikega prepri anja in menim, da se bo, ko bo doumel, s kom je, znal prilagoditi in bo s svojim za itnikom mirno odpotoval tudi v Rim, e se poka e prilo nost ali nuja. Vi torej urejajte to zadevo s svojo obi ajno previdnostjo in dobrohotnostjo – kar koli boste ukrenili, bo dobro storjeno. Naj se vrnem k svojim zadevam. Če me Njegova visokost resni no eli tako ve- likodu no nagraditi, ji elim po svobodni volji vsake toliko poslati nove koncerte, zlasti tiste, za katere utim, da niso ravno slabi, in to brez vsakr ne elje po pla ilu ali prizna- njih, saj mi zado a e blagor, ki mi ga prina a podpora Njegove visokosti. Nazadnje moram e Vas, moj preljubi gospod grof, poni no prositi, ali bi mi lah- ko ob tej prilo nosti naredili veliko uslugo. In sicer, da bi dvanajst ali tirinajst ogrskih zlatnikov namenili za platno za srajce, ki stane pribli no pol florinta na vatel. Šlezijsko platno je precej ozko, a vem, da obstaja tako, ki v irino meri pet kvart (obi ajno platno pa meri tiri kvarte in pol). Če je mogo e dobiti tisto drugo, bi mi veli- ko bolj ustrezalo, sicer bo tudi obi ajna mera v redu. Če bi mi priskrbeli blago, bi rad, da mi ga po ljete v Italijo, a brez stro kov po iljanja. Usluga, za katero Vas poni no prosim, je torej odvisna od tega, ali se boste sre ali s kom, ki bi mi lahko ustregel. Toplo se Vam torej priporo am in predvsem Vas prosim, da mi ne zamerite za preveliko doma nost. Izrekam Vam svoje najgloblje spo tovanje in ostajam svojega preljubega gospoda grofa vse bolj poni ni, vdani in hvale ni slu abnik Giuseppe Tartini Padova, 12. marec 1750 54 Henry Stuart, kardinal Yor ki (1725–1807).