Giuseppe Tartini - Lettere e documenti / Pisma in dokumenti / Letters and Documents - Volume / Knjiga / Volume II

61 PISMA skladbe. Tisk bo kon an e ta mesec in ni drugega mu ve ne manjka, da bi zaklju il celotno delo, kot Va a navodila, blagorodje, glede sprememb, ki jih je treba vnesti v zvezi s posvetilom. Žlahtna gospoda, brata Trento, Vam po iljata poklon in prisr ne pozdrave in e marsikdo drug bi se jima pridru il, e bi vedel, da Vam pi em. Jaz pa Vas poni no in zaupno prosim, da izro ite prilo eno pismo mojemu dragemu prijatelju in u encu Lenheisu, 48 ker mu moram ob tej prilo nosti takoj pisati in ugoditi neki njegovi pro nji. Še naprej upam na Va o naklonjenost in podporo, blagorodje, in da bi mi v tem ustregli, Vam zagotavljam, da je med vsemi, ki imajo to ast in so neprimerno vrednej i od mene, ravno meni, ki sem te asti najmanj vreden, a jo kljub temu poznam morda celo bolje od drugih, zagotovo najbolj draga. Zato Vam prisegam, blagorodje, da sem in bom vselej ostal Va poni ni, vdani in hvale ni slu abnik Giuseppe Tartini Padova, 6. oktober 1746 55. Tartini piše F. Algarottiju Nadvse spo tovani in velecenjeni gospod, Va emu blagorodju odgovarjam iz Benetk, kjer sem gospoda mojstra Hesseja vpra al, ali je od Njegove ekscelence gospoda grofa Rutowskega 49 dobil navodilo, naj sprejme in s seboj odpelje tisti zaboj. Odgovoril mi je, da doslej e ni prejel nobenega navodila, a da bo, ko ga bo dobil, zlasti e gre za navodilo Njegove ekscelence, zanj ast in dol nost izpolniti vse, ne glede na morebitne nev e nosti. Zatorej bom zaboj pustil tu v Benetkah, da bo pripravljen, da ga gospod mojster prevzame, ko bo vpra al zanj; pojutri njem pa se bom vrnil v Padovo resni no bogat, a s tujim imetjem. In eprav bom moral takoj izstopiti iz vloge, ki mi ne pripada, mi nih e ne bo mogel odre i zaslug, da bom prvi, ki bo to predstavil Padovi. In da bi morale take skladbe, taki zakladi ostati zakriti? S seboj imam pismo, ki ga je Va e blagorodje pisalo na emu prevzvi enemu do u in mi ga je on osebno podaril, ker sem ga vztrajno prosil, naj ga njegov slu abnik prepi e. Ni potrebno dosti, da se izve, da jaz ni ne vem; sem pa neveden sodnik. A vendar le popoln bedak ne bi sprevidel, da je ta Va a skladba nekaj bo anskega. U eni mo je bodo v njej prepoznali vso neskon no lepoto, ki je sam ne vidim. A kar sem med branjem videl in dojel, je isto dovolj, da se utim izpolnjenega in zadovoljnega in iskre- no Vam priznam, da je ravno to ena redkih re i, ki so me presenetile in izzvale nekak en 48 Antonio Lehneis (prim. Petrobelli, 1992: str. 53). 49 Frederick Augustus, grof Rutowsky (1702–1764).