Giuseppe Tartini - Lettere e documenti / Pisma in dokumenti / Letters and Documents - Volume / Knjiga / Volume II

47 PISMA 40. Gian Rinaldo Carli piše Tartiniju Doslej e nisem odgovoril na Va e prijazno pismo s preteklega 19. junija, ker se je ele zdaj zaklju ila tista zadeva med Va o dru ino v Piranu in grofom Oraziem Finijem, kot bo dovolj razvidno iz prilo enih dokumentov. Prve dni novembra bom v Padovi in veselim se, da Vas bom lahko objel, ter upam, da bom lahko u ival ob poslu anju kak ne sonatine po svojem okusu. Medtem pa Vam po iljam vsa tista svoja opa anja o glasbi, ki ste jih zahtevali od mene in ki Vam jih zaradi najinega prijateljstva ne morem odre i. Zapisal sem jih glede na zamisli, ki so se mi utrnile, a sem jih naslovil na Vas in med tem najinim pogovorom sem si pripisal e ve jo pravico do Va e prizanesljivosti. Teme najinih prijateljskih razprav so spodbudile tole moje esnanje, a nikdar si ga Vam ne bi drznil pokazati, e me ne bi nagovarjali k temu in me na neki na in celo prisilili, da Vam ga po ljem. In kako naj bi si drznil spregovoriti o glasbi z mojstrom umetnosti, ki je oblikoval novo olo in z neutrudnim tudijem in prizadevnostjo prodrl v najgloblje skrivnosti stare in sodobne glasbe? Narava loveku vtisne bolj ali manj izrazito dovzetnost za znanost, umetne obrti in umetnost. In sre en je tisti, ki se ne zmoti pri izbiri in se zna odlo iti za cilj, ki mu ga je namenila narava; tedaj zna razvijati vse svoje zmo nosti in z vztrajno vajo in rabo neomajno stopa po poti, ki vodi k popolnosti in slavi. Glede tega ste Vi zgleden primer, saj ste se e v ranih dneh svoje mladosti proti volji star ev odlo ili za instrumentalno glasbo, se oddaljili od o etove hi e in se tako pre- dali svojemu cilju, da ste se vsak dan osem ur nepretrgoma posve ali izklju no violini. Zatorej ni udno, da ste tako hitro napredovali in da ste e pred tridesetimi leti odkrili in dolo ili tretji ton med dvema istozvo jema na zvene em telesu in da ste ob preu evanju razmerij tonov kakor Pitagora ugotovili, da je treba odebeliti strune violine in podalj ati lok, kakor ste tudi storili, da bi bilo nihanje bolj urejeno in bi tako zvok postal meh- kej i in ob utljivej i na spremembe. Globini Va ega razmi ljanja gre pripisati zasluge za tolik no lepoto in za vsa ta odkritja, ki so se razodela v glasbi. Med slednja bom vselej pri teval tisto, kar ste mi tako bistroumno in spretno razlo ili, ko sem Vas pred dvema letoma vpra al, zakaj se ton z dolo ene razdalje slab e sli i, bolj ko z lokom pritisnemo na strune, hkrati pa od blizu zveni zelo glasno ter ostreje in bolj neprijetno kot obi- ajno. Takrat ste mi razlo ili, da e z lokom spretno vle emo vodoravno po struni, to povzro i jasno vodoravno nihanje, ki posledi no v zraku povzro i natan no valovanje, zaradi esar zvok potuje veliko dlje. Nasprotno pa, e med vle enjem z lokom pritiska- mo navpi no na struno, pride do dveh razli nih nihanj, enega navpi nega in drugega vodoravnega, ki se med seboj me ata in drug drugega motita, zato valovanje zraka ni preprosto in usmerjeno, temve zvrtin eno in negotovo. Tako ton od blizu zveni rezko in glasno in se ne more raz iriti enako dale kot v prvem primeru. Tedaj sem razumel,