Giuseppe Tartini - Lettere e documenti / Pisma in dokumenti / Letters and Documents - Volume / Knjiga / Volume II

238 116) 1755, 16. avgust. Tartini pi e G. R. Carliju. I-Vas, Zgodovinski ob inski arhiv Kopra, Carli, fascikel t. 1470. Prepis pisma. Objavljeno v: Ziliotto, 1904, str. 235–236. 117) 1755, 22. avgust. Tartini pi e G. B. Martiniju. I-Bc, I.017.056, Schnoebelen 5204. 118) 1755, 12. september. Tartini pi e G. B. Martiniju. I-Bc, I.017.057, Schnoebelen 5205. 119) 1756, 2. januar. Tartini pi e G. B. Martiniju. I-Bc, I.017.059, Schnoebelen 5206. 120) [brez datuma; 1756?] L. Euler pi e Tartiniju. I-Pca, Ms. D. VI. 1894/4, cc. 16a-e. Pismo c 3r je v resnici napisano na hrbtni strani drugega lista, ki vsebuje tudi lastnoro no pismo Giuseppeja Toalda 1 o etu Vallottiju, ki mu vra a dokument. Datum ni naveden, a je gotovo po letu 1756. Po podatkih iz Tartinijevega pisma t. 114 je mogo e datum dolo iti pred 6. marcem 1756. 121) [brez datuma; 1757?] Tartini pi e L. Eulerju. I-Pca, Ms. D. VI. 1894/5 cc. 17a-f. Prim. t. 124. 122) 1756, 6. marec. Tartini pi e [Micheleju Straticu?] I-Vmc, zbirka pisemMoschini, brez signature. Objavljeno v: Canale, 1994, str. 28–29, in v: Bellina, 1991, str. 298. Patrizio Barbieri v svoji knjigi Quarrels on harmonic theories in the Venetian Enlightenment (poglavje D, podpoglavje D.3, str. 13–16) kot naslovnika tega pisma prepozna u enca Micheleja Stratica: »Kot e re eno, je identiteta naslovnika tega pisma e neznana. A e upo tevamo (1) doma nost, s katero se Tartini obra a nanj, ko ga imenuje celo »moj zaprise eni sovra nik«, (2) dejstvo, da gre za violinista, (3) njegovo precej nje poznavanje glasbene teorije, zlasti sedmernih razmerij, in (4) da je avtor » osmernega sistema « (kot bomo zdaj videli), naslovnik ne more biti nih e drug kot Michele Stratico (1721–1783). Poleg tega, da se je pri Tartiniju u il violine, je Stratico zapustil rokopis s pomenljivim naslovom Tartinijev duh, ki se s spe im u encem pogovarja in prereka o najpomembnej ih temah razpra- ve O po elih glasbene harmonije, vsebovane v diatoni nem rodu ( Lo Spirito Tartiniano, che dialogizza, e disputa con un suo dormiente discepolo, sopra le materie più importanti contenute nella disertazione De’ principj dell’Armonia contenuta nel Diatonico genere).« 1 Toaldo, Giuseppe (1719–1797). Padovski astronom, opat in profesor na Univerzi v Padovi.