Giuseppe Tartini - Lettere e documenti / Pisma in dokumenti / Letters and Documents - Volume / Knjiga / Volume II

226 ni bilo ve kaj razpravljati in kakor je Tartini enski pred porodom pla eval za spolno ob evanje, tako ji je denar dajal po porodu e tistih nekaj mesecev, ki jih je pre ivel v Benetkah. Nekaj mesecev pozneje je iz Italije odpotoval na Če ko, in ko se je ez tri leta vrnil v Padovo, v slu bo pri Baziliki sv. Antona, je od nekega cerkvenega loveka izvedel, da enska, s katero nikdar ve ni imel nikakr nega stika, zahteva, naj njenega sina prizna za svojega. Ker se je zadeva zdela upravi ena, si je ta cerkveni lovek brez Tartinijevega pooblastila dovolil skleniti dogovor o nekak nem izpla ilu enski, vendar je Tartini v Padovi temu posredniku dokazal zmoto; znova so se pogajali, a niso ni esar dosegli. Ob tej prilo nosti je Tartini odkril, da je enska dala otroka krstiti v mestni etrti Castello in dala v krstni list vpisati, da je mati prikrita in o e Giuseppe Tartini (zaradi esar je tisti cerkveni lovek, potem ko je videl krst, dolo il izpla ilo enski). Tedaj je Tartini v Benetkah vlo il ugovor pri monsinjorju vikarju Mainardiju, ki je prisluhnil opisu dogodkov in pravi no odlo il, naj se s krstnega lista izbri e ime Giuseppeja Tartinija, kar se je tudi zgodilo. Ko je ez nekaj let za glavarja v Padovo pri el Njegova ekscelenca Angelo Emo, ki je bil z zadevo e seznanjen in je stal povsem na strani enske, je poklical Tartinija na zagovor, a ko je doumel, da so se re i godile, kot je tu opisano, je stopil v bran Tartiniju. Skupaj z Njegovo ekscelenco Fetrigom Cornerjem in Njegovo eksce- lenco Polom Renierjem (oba sta pokojna) je v pismu od enske zahteval, naj Tartinija ne nadleguje, in predlagal, naj sin odra a v cerkvi in gre za duhovnika v primerno ka- planijo, a je enska ponudbo zavrnila, Tartinija pa do smrti nikdar ve ni nadlegovala. Ampak nedolgo po njeni smrti je v Padovo osebno pri el sin, ki je bil tedaj e posve en v duhovnika, in po zasebni poti od Tartinija predrzno zahteval, naj ga prizna za svojega, pravzaprav se je Tartiniju kar na ulici nala sam hotel predstaviti kot njegov sin, a ga je Tartini znova zavrnil. Tri ali tiri leta po tem sre anju je Tartiniju zagrozil z javno to bo, e ga ne bo priznal za sina, a Tartini mu ni odgovoril. Še tri leta pozneje, torej zdaj, se je obrnil na odli nega gospoda to ilca, ki Tartinija z odvetni kim pismom kli e v Benetke. 189. Prepis dokumenta št. 184 z drugo pisavo