Giuseppe Tartini - Lettere e documenti / Pisma in dokumenti / Letters and Documents - Volume / Knjiga / Volume II

222 prizna pravica uporabe. Torej gospod Tartini tedaj ni imel denarja, in zadeva je le ne- kaj mesecev stara. Ve kot o itno je, da e bi tedaj imel denar, ne bi bil tako nor, da bi ga s pravnimi sredstvi pod takimi pogoji iskal drugod. Vse to dokazuje neosnovanost in nesmiselnost trditve. A ob tej prilo nosti, bodisi iz radovednosti bodisi iz nuje, je v nadaljevanju pred- stavljen razrez njegovega dejanskega imetja od prvih prejemkov dalje. Njegove zaslu ke bom imenoval prejemki v dobro, stro ke pa izdatki, in ti dve postavki razdelil na nas- lednji na in. Zaslu ek oziroma prejemki v dobro. Slu iti je za el po vrnitvi iz Prage v Padovo, to je bilo leta 1726. Tedaj je njegova pla a pri kapeli sv. Antona zna ala 150 sedanjih dukatov, ni pa e za el pou evati. Zato je moral leta 1727 zastaviti omenjeni denar, da bi pre ivel, saj se je ob vrnitvi iz Prage odrekel vsem prihrankom in jih izro il dru ini v Piranu; to lahko potrdi e ive i doktor Pietro, ki je denar prejel. Pozneje istega leta, 1727, je ustanovil svojo olo, ki e obstaja in je bila njegov glavni vir dohodka. Od leta '27 do leto njega leta, '67, to pomeni tirideset let, je imel v oli najve deset in najmanj 2 u enca na leto. Med u enci je vselej enega ali dva u il zas- tonj; tudi zdaj ima dva taka. Če bi torej eleli izra unati povpre no tevilo med dvema in desetimi u enci, ki so pla evali mese no olnino, izvzem i tiste, ki so k njemu hodili zastonj, ne moremo dolo iti druga e kot 5 u encev, ki so pla evali po dva zlatnika na mesec, deset mesecev na leto, saj je treba upo tevati jesenske po itnice. To torej zna a sto zlatnikov na leto, kar je v tiridesetih letih naneslo 4000 zlatnikov, to pomeni pribli no 14600 sedanjih dukatov. Ob asnih prihodkov od nastopov zunaj Cerkve (kar vselej izklju uje gledali e) ni mogo e natan no oceniti. A leto za letom nikdar ni bilo ve kot 30 zlatnikov letno, saj je zavrnil tevilne nastope, da bi izpolnil svoje dol nosti do u encev. Poleg tega je z nastopi slu il le pribli no tirinajst let, to je od leta '27 do leta '41, saj po po kodbi roke (ki jo je utrpel 1740. leta v Bergamu) ni ve sprejemal povabil za nastope. Torej 30 zlatnikov letno v 14 letih prinese 420 zlatnikov, kar pomeni 1540 sedanjih dukatov. Ob asni prihodki v Padovi so resni no mizerni, to je javno znano. Če bi rekli, da je prejel 120 dukatov na leto, bi pretiravali, a naj bo. V 40 letih je to naneslo pribli no 800 sedanjih dukatov. Ve dodatnih prihodkov je prejel od potujo ih plemi ev, zlasti Angle ev, ki so obiskali Padovo, a jih je mogo e le okvirno oceniti, pa e to le za obdobje od leta '27 do pribli no leta '50, saj mu je roka pozneje le e o ibela. Recimo torej, da je le- tni dobi ek v teh 23 letih zna al pribli no 16 zlatnikov, torej skupaj 368 zlatnikov, kar pomeni 1349 sedanjih dukatov. S tiskom dveh glasbenih del in zasebnih naro il skladb je zaslu il naslednje: 300 dukatov za tisk in 200 dukatov za skladbe, kar zna a 500 sedanjih dukatov.