Giuseppe Tartini - Lettere e documenti / Pisma in dokumenti / Letters and Documents - Volume / Knjiga / Volume II

219 DOKUMENTI tov zna a vsega skupaj pribli no 650 dukatov. Glede na moj namen, da bi dosegli porav- navo, ne da bi moral priznati o etovstvo, a z vsoto, enako vrednosti dvanajstine imetja, je jasno, da se v tem postopku ne bi smele obra unati obresti, etudi se presoja, ali naj obveljajo tiriodstotne obresti ali osemodstotna dosmrtna renta. Na kak ni osnovi se je torej oblikoval predlog za 50-odstotne obresti, kar nanese dvakratno vrednost dejanske dvanajstine imetja, e sam predlagam izpla ilo dejanske vrednosti dvanajstine? Morebiti bi lahko dvomili o vrednosti mojega premo enja; a ko bo to raz i eno in potrjeno, bo sploh e mogo e dvomiti o resni ni vrednosti dvanajstine? Četudi bi bilo mogo e, mi razlo ite, na em je osnovano [strgan papir] nasprotno stali e. Za tema dvema vpra anjema, na kateri nasprotna stranka nikdar ne bo podala zadovoljivega odgovora, glede na to, da gre za poravnavo, pri kateri bi morala obveljati pravi nost, posebej in zaupno spra ujem Vas, Ekscelenca, kak no je po Va em mnenju na elo pravi nosti, po katerem bi se morali ravnati v tem primeru; bodite tako dobri in mi kot vselej odgovorite z obi ajno iskrenostjo svojega odli nega srca. Dejstva, ki dokazujejo moje resni no premo enjsko stanje in zanikajo trditev, da sem premo en lovek, so naslednja. Leta 1727 sem zavoljo pre ivetja pri gospodu Domenicu Scali za 13 zlatnikov zastavil kovanec za 20 ogrskih zlatnikov, pri emer je posredoval gospod doktor Biagio Saetta, zdaj monsinjor Saetta, ki ivi v Rimu: zaupanja vredna pri a. Torej leta 1727 nisem imel denarja. Leta 1752 sem si pri redu manj ih sester Marije brezmade ne v Padovi izposodil denar v vrednosti 1550 sedanjih dukatov, da bi za svojo dru ino s pravnimi sredstvi re il rojstno hi o v Piranu. Torej leta 1752 nisem imel denarja. Vlo il sem ga v posest in hi o na pode elju. Lani decembra, leta 1766, sem redovnicam izpla al glavnico in obresti posojila v vi ini 2400 sedanjih dukatov, ki sem jih dobil od monsinjorja Fantinija (ta je bil tedaj v Padovi) z zastavitvijo polj, ki so bila nekdaj njegova, in hi e v mestu, ki sem jo kupil leta 1751. Zaradi tega nakupa sem bil tedaj ob ves denar, zato sem si ga moral leta 1752 ob tisti prilo nosti izposoditi. Da mi od takrat dalje in vse do dana njega dne ni uspelo prihraniti znatne vsote, jasno dokazuje to, kar se mi je pripetilo decembra, saj se ve, da nisem tako nor, da bi za 2400 dukatov zastavil polja in hi e, pod pogojem, da je obema z eno za asa ivljenja priznana pravica uporabe, e bi pri sebi imel dovolj denarja. Vse to je bilo urejeno s pravnimi sredstvi in zato dejstva prepri ljivo dokazujejo neosnovanost in nesmiselnost trditve, da sem premo en lovek. A naj ob tej prilo nosti, bodisi iz radovednosti bodisi iz nuje, v nadaljevanju predstavim razrez svojega dejanskega imetja od prvih prejemkov dalje. Zaslu ke bom imenoval prejemki v dobro, stro ke pa izdatki, in te dve postavki razdelil na naslednji na in. Zaslu ek oziroma prejemki v dobro: