Giuseppe Tartini - Lettere e documenti / Pisma in dokumenti / Letters and Documents - Volume / Knjiga / Volume II

214 181. Tartini piše nečaku Pietru [zunaj:] Nadvse spo tovanemu in velecenjenemu gospodu Gospodu kapetanu Pietru Tartiniju Piran [v pismu:] Padova, 29. december 1769 Predragi gospod ne ak, po dolgem akanju sem prejel Va e dragoceno pismo. V njem sem prebral o zamudi pri nalo bi, o razlogu zanjo in o stro kih, ki bodo zaradi tega nastali. Čeprav dopu am, da svobodno po enjate, kar najbolj koristi dru ini, naj le kot mnenje in nasvet povem, da ne odobravam odlo itve, da se opravi nalo ba, za katero Vam primanjkuje denarja. Glavni namen je bil in je e ta, da se razbremenite dolgov; gorje, e bi si nakopali nove. Priskrbel sem Vam celo ve , kot sem zmogel, in zato nisem v polo aju, da bi Vam lahko dal e ve , ravno nasprotno, e mi Bog nameni e nekaj let ivljenja, bom denar tudi sam potreboval. A to ste e vedeli, saj sem Vam o tem e pisal in zdaj potrjujem. Odlo itev je jasna. Kar zadeva mojo oporoko, sta odve vsakr na skrb in prigovarjanje, ki se ka e v ve pismih Va ega brata gospoda Giuseppeja, v katerih pravi, naj se eni doktorja Pietra ne nameni mesto v hi i, da bi se ohranila dru inska povezanost in za itile skupne za- deve. Prvo sem vselej pojmoval kot povezanost du , in ne teles, kar e velja in bo vselej veljalo. Omenjate mi po iljko sve , slanih rib in mu kata. Zalogo sve nujno potrebu- jem in jo bom pla al z lastnim denarjem, ki ga bom vrnil gospodu Pezziju, ko mi boste napisali ceno. Slanih cipljev in mu kata ( e bo prispel) bom zelo vesel: ciplji bodo prijali dru ini, mu kat pa mojemu grlu. Na svoje presene enje sem med tremi po iljkami, ki so prav danes prispele na dom, prejel tudi dar svoje ne akinje gospe Anne. Dana nji dan je tako poln razli nih obveznosti, da ne utegnem odgovoriti na njeno prisr no in nadvse omikano pismo, na katerega elim in moram odgovoriti, ko bom imel kaj ve miru. Medtem se ji Vi iz srca zahvalite v mojem imenu, kakor se ji bom kmalu tudi sam, pa eprav le v pismu. Če bi bili vsi njej podobni po srcu, bi se nam veliko bolje godilo; a ni ne de, sunt mala mixta bonis . 150 Sem pa nadvse radoveden, kaj e bo s potovanjem dok- torja Pietra. Če bo pri el, ga bom sprejel, kot se za brata spodobi, in Bog ve, v kolik no tola bo bi mi bilo, e bi ga mogel pred smrtjo videti tu, a brez ene, saj ne vem, kak no je njeno razpolo enje in zakaj je sploh tako vztrajala, da me obi e skupaj z mo em. Morebiti je dobra in po tena, morebiti pa zahrbtna in nevarna: Bog bo poskrbel za vse. Po iljam Vam prisr en objem, kakor tudi vsej na i dru ini, in ostajam Va vse bolj ljube i stric Giuseppe Tartini 150 Zlo se me a z dobrim (op. prev.).