Giuseppe Tartini - Lettere e documenti / Pisma in dokumenti / Letters and Documents - Volume / Knjiga / Volume II

209 PISMA mojih stali , s katerimi ju prav gotovo nisem kanil aliti. Vsi smo le ljudje, in e si domi ljamo, da smo nezmotljivi, smo huj i od vraga; e pravimo, da nas ne enejo strasti, smo la nivci. Če smo dol ni drug drugega opozoriti na napake, to toliko bolj velja med ljudmi iste krvi; in e bi se med vsemi vami na el kdo, ki bi me opomnil na resni ne napake, ki se jih ne zavedam, bi se mu v zahvalo priklonil do tal. Tako je moje stali e in do moje smrti bo vselej enako. Po tem se ravnajte pri svoji presoji tega, kar se je doslej zgodilo, zato da nih e izmed vas ne bi ve util grenkobe zaradi mene, saj prav vse ljubim enako in vem, da bi sam sebi kodoval, e bi kodil svojim najdra jim. Ponavljam, naj vas o tem prepri ajo dejstva in naj se to enkrat za vselej kon a. Zato na tem mestu iskreno priznam svojo napako, etudi ni bila namerna. Doktor Pietro me je v svojem pismu spomnil, da mu dolgujem petdeset zlatnikov, ki so li za gospoda Domenica z mojo privolitvijo in obljubo, da jih bom jaz popla al. Naj torej ve, da e me na to ne bi spomnil, bi umrl spokojno, ne da bi za to vedel in se obljube spomnil. Ne glede na razlog za mojo pozabljivost je prav, da dolg povr- nem, in zahvaljujem se mu, da me je nanj spomnil: ko bi le vsi tako ravnali. Vsoto, ki mu jo dolgujem in ki z dodatkom zna a osemdeset ogrskih zlatnikov, mu izpla ajte iz zneska, ki ga imate v rokah, e denar nujno potrebuje. Če ga ne, pa Vam bom ob Va em obisku v Padovi, ki v tem primeru pod opisanimi pogoji ni ve nujen, vendar naj se zgodi septembra, saj sem e precej star in iztro en, predal to no toliko ogrskih zlatnikov, kolikor jih lahko vzamem iz svojih prihrankov, zato da bo doktor Pietro doumel, da postavljam pravico in bratovsko ljubezen pred vsakr no svojo nujo. Tako pa mora biti in za to si ne pripisujem zaslug. Da bi vsi razumeli, zakaj v resnici elim, da bi dedi ina pre la na dru ino Tartini iz Firenc, e bi na i dru ini umanjkal mo ki naslednik, Vam moram to na- tan no razlo iti, da ne bi pri lo do napa nega tolma enja mojih elja. Vedite torej, da v Firencah pod oblastjo zdaj njega velikega vojvode velja dekret o razdelitvi ljudstva na tri sloje, in sicer na patricije, plemi e in plebejce – natanko ti izrazi so uporabljeni v dekretu. Med patricije spada vse plemstvo, ki ima za svoj obstoj dovolj veliko pre- mo enje, ne da bi se za pre ivetje moralo zate i k trgovanju, in v dekretu je dolo ena tudi najmanj a zahtevana vrednost premo enja. Med plemi e spadajo vsi me ani, za katere je prav tako predpisana najmanj a zahtevana vrednost premo enja, vendar jim je do neke mere dovoljeno trgovati, da bi ohranili in okrepili svoj polo aj. Med plebej- ce spada ves razred trgovcev in umetnikov, ki nimajo dovolj premo enja za plemi ki naziv ali ga sploh nimajo, kar zadeva umetnost, in morajo s prodajo in umetnostjo zaslu iti za pre ivetje. Dru ina Tartini iz Firenc je doslej veljala za me ansko dru i- no, a zaradi tega dekreta tvega, da bo pre la v razred plebejcev, saj se deli na tri veje. Najpremo nej a med njimi je dru ina gospoda Salvatora Marie, 147 s katerim si dopisu- jem. A eprav lahko z imetjem svojo vejo dru ine ohrani med plemstvom, z delitvijo 147 Pismo Salvatoreja Marie Tartinija je ohranjeno v: I-Bc, S5244.