Giuseppe Tartini - Lettere e documenti / Pisma in dokumenti / Letters and Documents - Volume / Knjiga / Volume II

207 PISMA ga razmerja, temve ga pretvorita v diskretno razmerje, prvega, kar zadeva posebno dejstvo, izpeljano iz sistema zakonitosti kozmosa, ne moreta dopustiti, e ne le zgolj kot nesmisel in protislovje. Za danes le to. Po asi in potrpe ljivo preudarite vse, kar sem tu zapisal in razlo il, astiti gospod, saj bi bilo veliko preve zame in za Vas, e bi elel vse natla iti v eno pismo. V pri akovanju Va ega odgovora na natisnjeno knji ico Vam skupaj z gospodom o etom Antoniem iz srca izrekam najgloblje spo tovanje, astiti gospod, in z vse ve jo pokornostjo ostajam Va poni ni, vdani in hvale ni slu abnik Giuseppe Tartini Padova, 28. april 1769 176. Tartini piše G. B. Martiniju [zunaj:] Pre astitemu o etu in velecenjenemu gospodu O etu Giovanniju Battisti Martiniju Vodji kapele v Baziliki sv. Fran i ka v Bologni Po tnina pla ana do Benetk [v pismu:] Pre astiti o e in velecenjeni gospod, pretekli teden sem odli no pripravil pismo, ki bi moralo spremljati polo, ki ste jo najbr e prejeli brez stro kov s prej njo po to. Nisem ga odposlal, ker sem v njem namigoval na re i, ki jih je treba dokazati, e jih izre emo; prijateljsko pismo pa ni mesto za razpravo. Re i, ki sem jih tamkaj omenil, zadevajo Va oris teorije tevil, 145 ki sem ga prejel od na ega o eta mojstra Vallottija in za katerega se Vam najlep e zahvaljujem. Kot obi ajno ste na ve na inov v korist na i stroki, astiti gospod; kar zadeva bistvo doktrine, ki je zajeto v orisu, ni kaj pripomniti, saj gre za splo no znano doktrino. A glede na to, kar se mi dogaja, zdaj ko sem se jasno zavedel, da se Bog eli na poseben na in poveli ati z izbiro takega loveka, ki se v njegovih rokah zdi kakor oslovska eljust v Samsonovih, in glede na to, da med nama e dolga leta vladata za- upanje in sr na iskrenost, ki naju obvezujeta, da si ne prikrivava resnice, menim, da je moja prijetna dol nost, da Vam vnaprej zaupno izdam, kar bo kaj kmalu moralo v javno presojo pred vsem u enim svetom. Bistvo je strnjeno v nekaj besed: liha tevila 3, 5, 7, 11, 13 itd. so sestavljena in zato sama po sebi niso tuja si tevila; 146 sama po 145 Compendio della teoria de’ numeri per uso del musico oziroma Priro nik teorije tevil za glasbenikovo rabo (Bologna, 1769). 146 V izvirniku »numeri primi«, vendar je iz sobesedila mogo e razbrati, da ne gre za pra tevila, temve