Giuseppe Tartini - Lettere e documenti / Pisma in dokumenti / Letters and Documents - Volume / Knjiga / Volume II

202 [v pismu:] Pre astiti o e in velecenjeni gospod, prejel sem Va e nadvse blagohotno pismo, astiti gospod, ki mi vse bolj dokazuje Va o naklonjenost. Nimam besed. Če sem zadel bistvo, slavimo Gospoda, ki se poslu- uje nevredne a, da bi se razkrila tista po ela, za katera se zdi, da pripadajo le glasbi, v resnici pa pripadajo brezkon no ve jim re em. Odobravanje monsieurja Rousseauja 139 bo mo no vplivalo na moj glavni cilj in v mojem primeru je to res salutem ex inimicis nostris . 140 Medtem pa moramo mi, Italijani, ki smo vselej prednja ili v glasbi in smo jo ponesli med druge narode, z zadovoljstvom sprejeti, da se pri nas godijo nova odkritja in da prav ni ne teje, kdo izmed nas je zanje zaslu en – teje le, da so koristna in resni na. Kar zadeva mene, astiti gospod, pa moram priznati, da sem len. Oh, veliko raje bi se o teh odkritjih u il pri drugih in po akal, da mi kdo preda svoje znanje ali pa ga objavi v na o skupno korist. Tedaj se ne bi tako zgodaj postaral. Vendar pa tako Vi, astiti gospod, kot jaz, vsak na svoj na in, prav rada storiva, kakor zauka e Bog. Gospod naju je vzdramil, Gospod naj naju vodi do sre nega konca in vse naj se godi v Njegovo slavo. Ob tej prilo nosti Vam sporo am dve re i. Prva je ta (in je povsem prikladna), da bo ez nekaj dni v Va e roke, astiti gospod, ali pa v roke o eta Riccatija prispel rokopis moje kratke razprave, da bi se tamkaj natan no pregledala. S tem zapisom (ki obsega le en list) elim dokazati, da so enostavna razmerja a priori harmoni na, in ne geometrijska ali aritmeti na, in da so taka sama po sebi zaradi svoje narave, ne glede na znanost, svoje- voljno presojo ali dolo eno ve leno razmerje, in tako je vsako dano enostavno razmerje, samostojno in lo eno od ve lenega razmerja ali vrste, samo po sebi harmoni no. Če bi to eleli potrditi s teoreti nim ponazarjanjem ali prakti nim preizkusom, kakor razkriva moja razprava, boste takoj doumeli, kako pomembne posledice prina a ta ugotovitev. Doslej se je matemati ni svet poslu eval geometrije. Če je moje opa anje pravilno, se bo po skoraj dva tiso letih potrdilo Platonovo besedilo, ki geometrijo jasno imenuje za stre nico harmoni ne znanosti, ki jo je poznal, a vselej prikrival. Druga re pa je ta, da sem v eraj z gospodom o etom Antoniem govoril o tem, da bi Vam rad priskrbel dober tobak, a ga nikjer ni najti. Predlagal mi je nekaj, za kar sem mu zelo hvale en, vendar tega ne utegnem preveriti, saj e jutri odpotuje nazaj v Bologno. Skrbno bom torej poiskal, kar je predlagal, in e se mi bo tobak zdel primeren za nakup, ga bom poslal v Benetke o etu Paolucciju. Za zdaj pa se v molitvi kdaj spomnite name, astiti gospod, kakor se jaz spomnim in se bom vselej spomnil Vas, ko se obra am k sv. Antonu, in z vse ve jim spo tovanjem v srcu ostajam Va vse bolj poni ni, vdani in hvale ni slu abnik Giuseppe Tartini Padova, 4. september 1768 139 Jean-Jacques Rousseau (1712–1778) (prim. »Système« v: Rousseau, 1768: str. 474–498). 140 Re itev pred na imi nasprotniki (Luka 1:71, op. prev.).