Giuseppe Tartini - Lettere e documenti / Pisma in dokumenti / Letters and Documents - Volume / Knjiga / Volume II

185 PISMA 154. Tartini piše G. B. Martiniju [zunaj:] Pre astitemu o etu in velecenjenemu gospodu O etu Giovanniju Battisti Martiniju Vodji kapele v Baziliki sv. Fran i ka v Bologni Po tnina pla ana do Benetk [v pismu:] Pre astiti o e in velecenjeni gospod, e ste morebiti v Va ih krajih naleteli na mojo upodobitev na bakrorezu z grbi in dvosti jem, kar bi bil vi ek moje nesre e, vedite, astiti gospod, da si je tolik no predrznost dovolil tisti, ki sem mu naro il risbo s svin nikom, da bi Vam ustregel. Izdelana je bila pri neki dami, in sicer pri gospe markizi Gabrielli, materi gospoda mar- kiza Angela Gabriellija iz Rima. Pri sebi gosti duhovnika, ki se posve a glasbi in slikarstvu, nekega gospoda dok- torja Vincenza Roto, ki je moj za itnik in stari prijatelj. Prav zato, da bi zadeva nastala na skrivaj in tudi ostala o em skrita, sem se za risbo obrnil nanj. A to sem storil na svojo nesre o, ki jo je prav on zakrivil in prispeval k moji osebni tragediji, ko je risbo nala izro il mlademu padovskemu me anu, ki jo je nameraval vrezati v baker s tistimi vra ji- mi zadevami naokrog. O tem, kaj je porodila moja zamera do dame in obeh storilcev, bi bilo odve pisati: e tako je vse preve znano. Kar pa lahko v takem polo aju prise em, je to, da nikdar v ivljenju nisem do ivel huj ega razo aranja. Ta rana se nikdar ne bo zacelila, krvavela bo, dokler bom iv. Zdaj torej veste, kaj se je zgodilo, astiti gospod. In ker z gotovostjo vem, da so bili bakrorezi iz Padove poslani v ve de el, in ker so mi potrdili, da jih je bilo nekaj poslanih tudi v Va e kraje, si po eni strani predstavljajte os- ramo enost ubogega kristjana v tako neprijetnem in ko ljivem polo aju, po drugi strani pa sprejmite moje opozorilo, ne le zato, da boste vedeli, kako je s to re jo, in mi stopili v bran pred tistimi, ki me ne poznajo, temve zato, da bi opustili uresni itev svoje elje, vsaj dokler ne najdem drugega, ki bi me upodobil v druga ni dr i. Tako bo razlika jasno vidna. Bog me je hotel preizkusiti in voljno moram sprejeti tudi najve je poni anje, ki bi ga lahko kdaj utrpel. Jasno je namre , da bi raje izbral bolezen, ki bi me vse ivljenje pestila, kot tako hudodelstvo. Ob tej prilo nosti Vas elim obvestiti, astiti gospod, da v arhivu gospodov kano- nikov ni zapisa o osebi, ki ste jo omenili. Tukaj e prebiva plemenita dru ina Cicogna in morebiti je ta de Cyconijs pripadal tej rodbini. Vendar v omenjenem arhivu vlada o iten nered in le od leta 1517 dalje je popis urejen. Za obdobje pred tem ni popisov, temve le pol skladi a preme anih in brez vsakega reda nametanih zvitkov. Na sloviti zgodovinar, gospod opat Brunazzi, moj neprimerljivi za itnik, je ve kot est let pre ivel v tem arhivu, pozna vse najpomembnej e dogodke in prebral je vse tiste zvitke. Pravi, da se ne spomni, da bi bil kanonik de Ciconijsa [sic] kdaj omenjen v teh zvitkih, in da se