Giuseppe Tartini - Lettere e documenti / Pisma in dokumenti / Letters and Documents - Volume / Knjiga / Volume II

174 141. Tartini piše Giordanu Riccatiju Pre lahtni velecenjeni gospod, tega, kar se mi zdi zmedeno in nerazumljivo v Va i obrazlo itvi, je ve , kot sem menil in Vam e namignil, lahtni gospod, zato iskreno priznam, da se iz nje ne znam izmotati. Pri prvi to ki pravite, da je glasba zmes harmonije in melodije , vendar to ni esar ne pojasni. Gr ki utemeljitelji so prav dobro razlo evali med melodijo in harmonijo, pri tem pa so melodijo dojemali kot mi, harmonije pa ne. Gradniki glasbe, ki so jih Grki po svojem pojmovanju imenovali melodija in harmonija, so v svojem bistvu e vedno enaki, vendar jih je treba doumeti v njihovem to nem pomenu in ne nedolo enem, ka- kor trdite v svoji obrazlo itvi, v kateri ste zagre ili temeljno napako, ko ste dva razli na pomena harmonije prepletli v enega. Pri drugi to ki pravite, da konsonančna razmerja ne smejo vsebovati lihih števil, večjih od števila pet . S tem ste (odpustite mi) prikrojili razlago svojemu mnenju, vendar ne v skladu z na eli gr kih u enjakov ali poznej ih glasbenikov. Grki so poznali preproste konsonan ne prvine, in sicer le tri: oktavo, kvinto in kvar- to. Njihovi nasledniki so dodali e dve preprosti prvini, in sicer malo in veliko terco. Čeravno je izid enak, prav gotovo ni enak vzrok za tak izid, in ker se ta vzrok bistveno razlikuje od tistega v Va em sistemu, ga ne smete kar tako izrabiti v pomenu, kot ga ra- zumete Vi, temve ga je treba uporabiti v pravem pomenu, kakor ga tudi dandanes razu- memo, sicer Vam bo kdo o ital, da ste slepar. Pri tretji to ki pravite, da je kvinta najpo- polnejša med vsemi konsonancami . Poglejva, ali je res. Od Grkov naprej se vsi strinjamo, da najpopolnej i interval ni kvinta, temve oktava. Oprostite mi, gospod, a na em ste osnovali tako trditev? Nadalje pri tretji to ki prav tako pravite, da sta edini konsonanci, ki se lahko združita s kvinto, ne da bi tvorili disonanco, le mala in velika terca . To povsem dr i, vendar je smisel te razlage in diskretnega geometrijskega tripolovi nega razmerja, ki se deli s harmoni no ali aritmeti no sredino in je dolo eno za glavni temelj, v popol- nem nasprotju z resnico, kajti pri harmoni nem in aritmeti nem esternem sistemu sta omenjeni terci bistveni del sistema povsem druga nih razmerij. Pri etrti to ki pravite, da so najelegantnejši postopi v melodiji skoki kvarte in kvinte . Le kako se je v to vrinila elegantnost, e ne le zaradi prevra anja resni nega pomena in temeljev, ki so jih osnovali Grki in njihovi nasledniki, ti pa so imeli v mislih vse prej kot elegantnost in melodijo pri harmoni ni in aritmeti ni delitvi oktave in zgradbi kadenc. Pri peti to ki pravite, da če trem strunam, ki tvorijo sistem melodije, dodamo ustrezno spremljavo velike ali male terce, se rodita dva tonska načina, dur in mol . Razlaga je docela zgre ena, saj temelji na napa ni predpostavki, da se tripolovi no razmerje deli na dve terci neodvisno od esternega sis- tema. Ta predpostavka porodi nepredstavljivo zmedo med obema sistemoma, saj ni ve mogo e prepoznati njune resni ne narave, izvora, vpliva in soodvisnosti, zaradi esar se zmeda vna a tudi v dana njo prakso. Skratka, e bi elel nadaljevati po to kah, bi Vam