Giuseppe Tartini - Lettere e documenti / Pisma in dokumenti / Letters and Documents - Volume / Knjiga / Volume II

172 a razporedite si as, malo zjutraj, malo zve er; in zapomnite si, da je ta vaja med vsemi najpomembnej a in najte ja. Ko jo boste obvladali, Vam tehnika messa di voce , pri kateri z eno samo potezo loka iz pianissima preidemo v fortissimo in se nato vrnemo v pianissimo , ne bo povzro ala te av. Tedaj bo naslon na struno preprost in zanesljiv in lok boste lahko uporabljali, kakor koli boste eleli. Da bi pridobili nekak no mehkobo v zapestju, od katere je odvisna hitrost loko- vanja, bi bilo najbolje, e bi vsak dan odigrali enega od Corellijevih hitrih stavkov, 120 ki v celoti poteka v estnajstinkah; trije taki stavki so v violinskih sonatah, op. 5, pravzaprav je prvi e v prvi sonati v D-duru. Postopoma jih igrajte vse hitreje, dokler Vam jih ne bo uspelo z lokom odigrati nepovezano, odlo no, z manj im premorom med eno noto in drugo. Zapisano je na naslednji na in, & # # c &c. zaigrati pa je treba, kakor bi bilo zapisano tako: & # # c R‘ œ Æ rK œ Æ rK œ Æ ÆrK œ R‘ œ Æ ÆR‘ œ R‘ œ Æ ÆR‘ œ &c. Sprva vajo igrajte pri konici loka, ko boste igranje estnajstink pri konici obvlada- li, pa jih ne igrajte ve tako, temve s tistim delom, ki je med konico in sredino loka. Ko boste usvojili tudi igranje s tem delom loka, isto vajo ponovite s sredino loka, predvsem pa si zapomnite, da morate to vajo s estnajstinkami enkrat za eti s potezo navzdol, drugi navzgor, in nikar ne za enjajte vselej navzdol. Da bi dosegli tolik no lahkotnost lokovanja, je neizmerno koristno, e preskakujemo eno od srednjih strun in se posveti- mo izvajanju vaj s estnajstinkami, kakr na je naslednja. & # c &c. Te vaje lahko izvajate, kolikor pogosto Vas je volja in v kateri koli tonaliteti, saj so resni no koristne in nepogre ljive. Kar pa zadeva roko na ubiralki, Vam priporo am le eno vajo, ki zadostuje za vse, in sicer velja naslednje. Vzemite kateri koli violinski part, bodisi prve bodisi druge violine, iz koncerta ali katere koli ma e ali psalma, vsi Vam bodo slu ili enako dobro. Roke ne postavite na obi ajno mesto, temve v drugo lego in celoten izbrani violinski part odigrajte tako, da se nikdar ne premaknete s tega mesta, razen ko morate zaigrati a na etrti struni ali pa d na prvi struni, vendar nato roko takoj spet postavite v prej njo lego in nikdar v naravni polo aj. Tej vaji se posvetite, dokler ne boste vsakega violinskega parta (razen solisti nih) 120 Tartini zapi e »qualche fuga di Corelli«, torej eno od Corellijevih fug, vendar pri tem ne gre za glasbeno obliko oziroma kompozicijsko tehniko, kakor jo dandanes pojmujemo (op. prev.).