Giuseppe Tartini - Lettere e documenti / Pisma in dokumenti / Letters and Documents - Volume / Knjiga / Volume II

167 PISMA 136. Tartini piše predsedstvu zavoda Arca del Santo Obvestilo pre astitemu in plemenitemu predsedstvu v zvezi z obdav itvijo glas- benikov pri sv. Antonu. Potem ko je Njegova ekscelenca Foscarini obdav il glasbenike, ki slu ijo pri as- titljivem zavodu Arca del Santo, in je bil Tartini izbran za njihovega zastopnika, da bi predstavil skupna stali a, se je v tej vlogi nemudoma obrnil na predsedstvo oziro- ma natan neje na pre astitega o eta gvardijana in lahtnega gospoda grofa Guglielma Camposampiera, ki je bil tedaj predsedujo i. Onadva sta zadevo predstavila kongrega- ciji, ki je sklenila, naj Tartini pred vsakr no obvezo predsedstva posku a stali e glasbe- nikov predstaviti ustreznemu javnemu sodi u, predsedstvo pa bi medtem po akalo na izid in primerne okoli ine, preden bi to obvezo sprejelo nase. V skladu s tem navodilom je Tartini pridobil odlok Njegove ekscelence zdaj njega glavarja, da bi se prisluhnilo ugovorom glasbenikov, kakor se je tudi zgodilo. Predstavljena razloga sta dva, in sicer cerkvena prepoved igranja pri obredju redovnic, ki jo dokazuje overjena listina, ter vselej negotovi prihodki v javnem gledali u, saj ve ji del orkestra, v asih pa kar ves orkester sestavljajo glasbeniki iz Benetk, zaradi esar niti en sam padovski glasbenik v njem ne dobi mesta, kakor se je zgodilo lani. Ker je to javno znano dejstvo, dokazi niso potrebni. Če sta torej glasbenikom odvzeta omenjena temeljna vira dohodka, lahko upravi eno sklepamo, da davek bremeni pla e glasbenikov, ki pa so po svoji naravi nedotakljive. Tako so glasbeniki predstavili svoje razloge Njegovi ekscelenci glavarju in na tem mestu je treba zaradi ve je jasnosti predsedstvu zagotoviti, da drugi ob asni dohodki v Padovi niso dovolj visoki, da bi se upo tevali pri odmeri davka, saj je tudi Tartini sam pripravljen prise i, da mu ob asni dohodki v Padovi nikdar niso zado ali niti za pla ilo po te ob koncu leta, gospod Giovanni Battista Priuli pa bi svoje ob asne dohodke rade volje komur koli z uradno pogodbo predal za borih deset dukatov. Prav tako naj pred- sedstvo ne misli, da sta obdav ena pou evanje glasbe in olnina, ki jo izpla ujejo u enci, saj sta se na sre anju, na katerem je prisostvoval tudi nadvse spo tovani gospod Pase Mariani, nadvse spo tovani gospod Girolamo Costantini, ki je pri magistratu poslancev zadol en za ta davek, in Tartini brez te av sporazumela, da se sme obdav iti izvajanje umetnosti, nikdar pa pou evanje umetnosti. Na istem sre anju (pri a je omenjeni gospod Pase Mariani) je uradnik Costantini iskreno povedal Tartiniju, da pro nja glasbenikov nikdar ne bo dosegla elenega izida, pro nja predsedstva pa bi ga zagotovo. Tartini je zato po eni strani v Benetkah za asno preklical predstavitev pridobljenega odgovora na odlok Njegove ekscelence glavarja, po drugi strani pa se je takoj ponovno obrnil na pre astitega o eta gvardijana in lahtnega gospoda grofa Guglielma Camposampiera in ju prosil, naj predsedstvo prepri ata, naj deluje v prid pro nji, ki so jo v Benetkah podprle mnoge vpletene strani, med katerimi sta tudi odli na do eva rodbina Grimani in odli na dru ina Renier s kanala Rio de