Giuseppe Tartini - Lettere e documenti / Pisma in dokumenti / Letters and Documents - Volume / Knjiga / Volume II

155 PISMA veda ne more biti delitelj tevila 20. To in druge podobne prepreke opa am pri Va em pravilu, ki je v splo nem popolnoma ustrezno, a pri posami nih prakti nih primerih ne odgovarja na im glasbenim potrebam, ki pa jim tako na splo no kot v podrobnos- tih odgovarja pravilo tretjega tona. Zato ponavljam in potrjujem, da e bi ob sebi imeli skladatelja, ki bi Vas natan no podu il o na ih glasbenih potrebah, bi svoje pravilo, glede na to, da ste e prodrli v bistvo, le e prilagodili na im univerzalnim in posebnim potrebam ter primerom in bi tedaj e lahko presodili o resnici. Razlika med nama torej ne zadeva vsebine, temve zgolj njeno ureditev in ve ji ali manj i obseg ter navsezadnje tudi te jo ali la jo razumljivost pravila. Kakor se spodobi, da jaz, in z menoj ves izobra eni svet, prepoznam Va e zasluge, saj si v resnici od vsakogar zaslu- ite priznanje, ker ste odkrili bistvo zadeve, tako se tudi spodobi ( e mi je dovoljeno tako re i), da Vi meni izka ete dobroto in mi verjamete, da je izmed najinih dveh pravil, ki sta vsebinsko enaki in resni ni, moje primernej e za prakti no rabo, bodisi zato, ker obsega ve posami nih primerov, bodisi zato, ker je la je razumljivo, kar zadeva profesorje glasbe, ki zagotovo niso med najbolj izobra enimi. Vendar sem prepri an, da ima z vidika znanosti in snovi Va e pravilo prednost pred mojim. In e bi mi eleli ustre i in mi dovolili, da k svoji razpravi dodam kraj o disertacijo, ki bi obravnavala vse, o emer sva se zasebno posvetovala; e bi Va e pravilo, zdru eno z mojim, da bi ga tudi profesorji la je razumeli, podkrepila veljava Va ega astitljivega imena in e bi se strinjali z zdru itvijo teh dveh pravil, sem prepri an (kar sami zago- tovo bolje veste od mene), da bi bila zadeva za vselej razre ena. Ne ubadajte se z vpra- anji in nikar ne oklevajte, ker menite, da harmonija ni odvisna od razmerij, temve od zaznave odnosov med toni. To ni esar ne spremeni, kajti tudi e velja, kar pravite, je jasno, da so ti toni lahko v odnosu s tretjim tonom le v harmoni nem razmerju oziroma vrsti. Prav tako je jasno, da je Va eksponent enak tretjemu tonu, zaradi esar harmoni nega razmerja in vrste ni ve mogo e lo iti od pravila, ki v tem smislu zaob- jema tako Va kot moj pogled. Nikar naj Vas ne udi neposredni na in dojemanja glasbenih zadev, ki ga morava ubrati, saj pri svoji asti prise em, da se o bistvu strinja- va. Tako na primer pravite, da je zve ana seksta, ki jo imam za konsonanco, v skladu z Va im pravilom najmo nej a disonanca. Bodite tako prijazni in upo tevajte, kar sem zapisal na 162. strani, na kateri dokazujem, da je v skladu z Va im pravilom sicer to njena celovita oblika, a je v skladu z mojim pravilom oblika druga na, saj se zaradi dodanega tona Ffaut med Dlasolre in Gsolreut ♯ spremenita njena narava in videz, prav tako pa je njen u inek odli en, kar sem tam [trije slikovni glasbeni zgledi] po- drobno prikazal in razlo il. Ena izmed te av je ta, da v na ih temeljih glasbe manjka znak, ki bi v tem primeru ustrezno izrazil ton Gsolreut ♯ (kakor sem tudi omenil); druga pa je ta, da oblika ni taka, kakr no sem tamkaj jasno dokazal. A ker je tako, je jasno, da se tudi o tem posebno zapletenem primeru v bistvu strinjava, saj je tako Va eksponent kot moj tretji ton Ffaut. Skratka, kar pretehtajte, kakor znate in zmorete, bistvo teh dveh pravil – videli boste, da sta v svojem bistvu enaki, kar sem Vam tudi