Giuseppe Tartini - Lettere e documenti / Pisma in dokumenti / Letters and Documents - Volume / Knjiga / Volume II

152 prepoznati fizikalnoharmoni no enost, ki je, e izhajamo iz vseh pojavov, resni ni je- zik narave in sama sebi resni na razlaga, se jasno izri e potreba po harmoni ni soraz- mernosti. Tudi e doslej znanih pojavov ne zdru ujejo druga skupna sredstva in vidi- ki, so namre skladni ravno v tem, kar zadeva harmoni na razmerja in te njo k fizikalnoharmoni ni enosti, in enako bo veljalo za vse pojave, ki bi jih lahko v prihod- njih stoletjih e odkrili. To je tako o itno pri pojavu tretjega tona, da ni ve razloga za dvom. Ob dveh dolgih tonih v kakr nem koli razmerju, razen v istozvo ju ali oktavi, ki ju ustvarita glasbili iste ali druge vrste, torej dve violini, dve oboi ali violina in oboa, zazveni tretji ton, ki je nezmotljivo v harmoni nem razmerju ali harmoni ni vrsti z dvema danima tonoma; tretji ton je s preizkusi in ponazoritvami dokazani osnovni harmoni ni bas dveh danih tonov; vselej se pojavi na enak na in, ne glede na vrsto danih tonov, da le dlje trajata. Le kak en dvom bi se torej e lahko porajal o tem, ali harmoni no razmerje zahteva narava zaradi svojih osnovnih po el in ali bo narava tudi v prihodnje delovala na enak na in? Dvomimo lahko kve jemu o aritmeti nem in geometrijskem razmerju, saj ju ne najdemo v nobenem od pojavov. Vzemimo na pri- mer tri etrtinsko razmerje 3 : 4, ki je v skladu s poznanimi znanostmi v aritmeti nem razmerju, in ga uporabimo na dveh zvene ih strunah. Pri zvenenju dveh dlje trajajo ih tonov se ustvari tretji ton, ki razdre aritmeti no razmerje, kot ga dolo ajo na e znano- sti, saj njegov ustrezajo i tretji len ni tevilo 2, ki bi s 3 in 4 ustvarilo aritmeti no razmerje, temve je bodisi tevilo 6 v harmoni nem razmerju bodisi tevilo 12 v har- moni ni vrsti (glede na to, ali je tretji ton res vselej enak 1 ali ½ v aritmeti ni vrsti ulomkov). Iz tega izhaja, da narava pri tem pojavu kot osnovno po elo zahteva harmo- ni no in izklju uje aritmeti no ali katero koli drugo razmerje, zato smo prepri ani, da je tudi v stvarnosti z vidika harmoni nosti to po elo pravilno, esar ne moremo re i s katerega koli drugega vidika, in prav tako smo prepri ani, da razen tega ni mogo e dolo iti drugega temeljnega po ela harmonije. Prav od tod izhaja moje za udenje in se v neskon nost poglablja moje spo tovanje, kakor tudi spo tovanje vseh drugih, do Vas, ki ni esar niste vedeli o pojavu tretjega tona in vendar ste o na i glasbi oblikovali svoja opa anja in si ob tem zastavili odli no merilo ter se resnici pribli ali bolj kot kdor koli prej. Pri izpeljavi in ponazarjanju svoje edinstvene trditve ste tako dobro zaobjeli stvarno naravo tretjega tona, da se bo, ko bo trditev v celoti razumljena in bodo odpravljena vsa vpra anja, jasno pokazalo, da je, kar zadeva preizku anje in teo- reti no ponazarjanje, tretji ton ena in ista stvar. Skratka, ne le da se strinjam, da razli- ka ene oktave med Va im pravilom in tretjim tonom, e je ta enak ½ in ne 1, ni esar ne odvzema Va emu pravilu, saj razlika res ni bistvena, temve se strinjam celo s tem, da zaradi isto druga ne kakovosti tretjega tona, ki zazveni ob dveh danih tonih, doslej ni bilo mogo e z gotovostjo potrditi, ali se pojavlja kot 1 ali kot ½, eprav je mogo e dejansko dolo iti njegovo uglasitev. Jaz, ki sem bil doslej prepri an, da je tretji ton vselej enak ½, Vam prvi potrjujem, da je v resnici enak ena. Tako bova lahko pravil- neje in natan neje primerjala Va e pravilo s pojavom tretjega tona, ki bo nazadnje