Giuseppe Tartini - Lettere e documenti / Pisma in dokumenti / Letters and Documents - Volume / Knjiga / Volume II

151 PISMA 121. Tartini piše L. Eulerju Med tevilnimi pomembnimi razlogi za hvale nost, ki jo utim do gospoda grofa Algarottija, je najpomembnej i ta, da je dosegel, da je mojo knjigo o glasbi preg- ledal najbolj u en lovek v Evropi, zaradi esar imam zdaj ast, da Vam pi em tudi sam in se Vam zahvalim, ker se Vam je delo zdelo vredno truda, ter Vas prosim, da z enako prijaznostjo vzamete v pretres moja opa anja ob branju Va e nadvse u ene raz- prave, ki jih bom predstavil v nadaljevanju. Prvi , popolnoma se strinjam, da je izred- no te ko v eno samo snov strniti vsa vpra anja fizike, geometrije in glasbe, da bi osno- vali tiste temelje znanosti o harmoniji, ki jih i e glasbena praksa. Če bi zado ali le fizika in geometrija, bi bil temu kos najve ji lovek na ega stoletja, in to ste Vi. Še ve si drznem re i. Če bi imeli pri svojih glasbenih raziskavah ob sebi glasbenika, ki bi Vas pravilno podu il o resni ni potrebi na e umetnosti, bi prav gotovo tudi sami zadeli bistvo. Čudi me, in e stoletja se bo marsikdo udil, da se je lovek, ki je resda najve ji u enjak na ega stoletja, a ni glasbenik, razen morda zgolj ljubiteljski, tako poglobil in tako pribli al resnici v zvezi s tistimi na eli, za katera ni mogo e re i drugega kot to, da jih je izredno te ko osnovati, saj so mnogi drugi u enjaki, ki jih je snov veliko bolj zadevala, ve stoletij posku ali, a z veliko slab im izidom. Zato Vas rotim (in z menoj celotna stroka), da se iskreno zavzamete za celoten razvoj tega, kar potrebujemo; kar Vam je vsaj delno e predstavil kateri od na ih profesorjev in kar bom zdaj iskreno in natan no razlo il sam. Vsi profesorji priznavamo, da temelji harmonije sestojijo iz trenutne zaznave razmerij, ki se ustvarijo med toni. Vendar se nam zdi to fizikalno na elo tako oddaljeno, da ne odgovarja in ne more neposredno odgovarjati na i pot- rebi, saj je skupno vsakr ni zaznavi s utili. Želeli smo in e elimo raziskati, ali v na- ravi obstajajo fizikalnozvo ni pojavi, iz katerih bi lahko brez znanstvenih formul ne- posredno izpeljali harmonijo, njeno naravo in njene zakonitosti, ali ne. Raziskava je tako tehtna, da ne dopu a ne vpra anj ne ugovorov, saj je ve kot o itno, da e taki pojavi obstajajo, nam ni treba ni esar drugega kot le slediti naravnim fizikalnim zako- nom in jih uporabiti. Kakr no koli sredstvo naj e uporabi narava, da se izrazi, je jas- no, da se moramo tudi mi poslu iti enakega sredstva, e elimo dose i cilje, ki si jih zastavlja. Res pa je, da moramo biti neomajno prepri ani o sredstvu in cilju narave, da bi pravilno sledili njenim zakonom in jih uporabili. Ker me je pri delu vodila ravno ta edina resni na osnova na e potrebe, sem prepri an, da sem v prvem poglavju popol- noma jasno predstavil poznane fizikalnozvo ne pojave, pri katerih je mo v ve pogle- dih opaziti skupno te njo k fizikalnoharmoni ni enosti. Sredstva in vidiki so razli ni, cilj pa je en sam in ta povsem zadosti na i potrebi, da bi se tako trdno dolo il stvarni osnovni temelj harmonije, da ne bi bilo ne temelja ne resnice o njem nikdar mo razdreti, razen e ne bi umanjkala narava sama. Če bi moral torej na podlagi te ugoto- vitve jaz ali kdor koli, ki je k temu v fizikalnem pogledu prisiljen, kot osnovno po elo