Giuseppe Tartini - Lettere e documenti / Pisma in dokumenti / Letters and Documents - Volume / Knjiga / Volume II

149 PISMA gospoda Tartinija so skladni s tem sklepom; in zvok, ki nastane po tem pravilu, se od pojava, o katerem pi e avtor, razlikuje kve jemu za oktavo ali dve, a ta razlika ni bistve- na. Če torej oktave pustimo vnemar, velika terca 4 : 5 ustvari ton 1, ki zveni dve oktavi pod ni jim lenom 4; mala terca 5 : 6 ustvari ton, ki zveni dve oktavi in veliko terco pod ni jim lenom 5, ali enostavneje, veliko terco pod njim. Kvarta 3 : 4 ustvari tretji ton 1, ki zveni kvinto pod ni jim lenom 3. Mala seksta 5 : 8 ustvari tretji ton 1, ki zveni nekaj oktav pod vi jim lenom 8, velika seksta 3 : 5 pa tretji ton 1, ki zveni kvinto pod ni jim lenom 3. Enako velja za vse naslednje zglede. Torej se pravilo gospoda Tartinija za dolo anje basa, ko sta dana dva tona, glasi, da mora bas vsebovati ton, ki se izra a s skupnim deliteljem tevil, ki ponazarjata dana tona. In vendar je o itno, da se praksa tega odli nega skladatelja esto oddaljuje od tega pravila, kakor lahko vidimo v zgledih, ki jih navaja na koncu razprave: tamkaj se jasno poka e, da se mora presojanje akordov zrcaliti v njihovih eksponentih, kakor sem e sam utemeljil. Akordi, ki jih glasbeniki imenujejo konsonance, so vsi zajeti v eksponentu 3 · 5 = 15, pomno enem s katero koli potenco tevila 2. Vsi drugi eksponenti, ki niso vklju eni med te, ustvarjajo akorde, ki jih imenujemo disonance. 106 Tako eksponent 36 = 2 · 2 · 3 · 3 daje tone, izra ene s tevili 4, 6, 9, ki tvorijo akord, ? www ki velja za disonan nega, ne toliko zaradi dveh zaporednih kvint kot zato, ker eksponent 36 ni zajet v zgoraj omenjeni formuli. Prav tako je disonan en akord, B wwwww 6 9 12 15 20 ki ga tvorijo toni, izra eni s tevili 6, 9, 12, 15, 20, in katerega eksponent je 180 = 2 · 2 · 3 · 3 · 5; enako velja za sozvo je z eksponentom 400 = 2 · 2 · 2 · 2 · 5 · 5, ki je druga ne narave kot tista sozvo ja, ki veljajo za konsonan na. Ker pa se pri kon- sonan nih sozvo jih tevili 3 in 5 pojavita le po enkrat, lahko re emo, da so eksponenti disonanc vsa tevila, pri katerih se prafaktorja 3 in 5 ve krat ponovita. To je povsem skladno s pravilom, ki ga avtor dolo a na 74. strani, saj ponovitev istega tevila 3 ali 5 v akordu ustvarja dva podobna intervala. Sicer pa bi se bilo pomembneje vpra ati, ali glasbeniki te akorde upravi eno ozna ujejo za disona ne. Ugledni avtor na 157. strani pravi, da ne, in poka e, na kak en na in je mogo e uspe no uporabiti sozvo je velike terce in zve ane kvinte kot celovito konsonanco; zakaj torej ne bi mogli enako uspe no 106 Na tem mestu lahko disonanco razumemo kot neblagoglasno sozvo je ve kot dveh tonov (op. prev.).