Giuseppe Tartini - Lettere e documenti / Pisma in dokumenti / Letters and Documents - Volume / Knjiga / Volume II

147 PISMA prerekam s slovitim Eulerom, ki bo kaj kmalu prestopil na mojo stran. To bo dobro izhodi e za nadaljnje delo in o tem Vas bom nemudoma obvestil. Iz srca Vam izrekam svoje globoko spo tovanje, astiti gospod, kakor tudi nadvse spo tovanemu Balbiju, in ostajam Va poni ni, vdani in hvale ni slu abnik Giuseppe Tartini Padova, 2. januar 1756 120. Leonhard Euler piše Tartiniju Čeprav slabo poznam italijanski jezik, sem se potrudil razumeti misli slavnega virtuoza gospoda Tartinija o teoriji harmonije, ki morajo biti e toliko bolj cenjene, ker so plod najve jega skladatelja na e dobe. Menim, da bi bilo zaman ocenjevati vrednost tega dela, kar zadeva na ela harmonije, ki so tako trdno osnovana, da so povsem o itna tako mojstrom geometrije in fizikom kot tudi velikim glasbenikom. A ker so bila ta ista na ela doslej tako dale od harmonije sodobnih kompozicij, se resni na vrednost Tartinijevega dela ka e v prehodu od temeljnih na el k sodobni praksi, kar je bilo doslej popolnoma prezrto, saj je bilo po eni strani zunaj dosega mojstrov geometrije, po drugi strani pa tudi zunaj dosega glasbenikov. Menim, da sem v svojem eseju o teoriji glasbe 104 dovolj dobro utemeljil, da temeljna na ela harmonije ne slonijo ne na harmoni nem, ne na aritmeti nem in ne na geometrijskem razmerju, temve zgolj na trenutno zazna- nih razmerjih, ki se ustvarjajo med toni. Vsekakor vsak ton tr i ob na slu ni organ z dolo enim tevilom nihajev v dolo enem asovnem razponu in narava vsakega tona je odvisna od tevila nihajev, ki v dolo enem asovnem okviru, na primer v eni sekundi, tr ijo ob uho. Manj e tevilo nihajev ustvari ni ji ton, ve je tevilo nihajev pa vi ji ton. Tone lahko torej izrazimo s tevili, ki ponazarjajo tevilo nihajev v enakem asovnem okviru, in bodo zato vi ji toni izra eni z ve jimi tevili, ni ji toni pa z manj imi tevili. Iz tega izhaja, da harmonijo zaznavamo kot razmerja med tevili, ki ponazarjajo so asne in zaporedne tone. Torej je o itno, da je po istozvo ju najla je zaznati tiste tone, ki se izra ajo s tevili 1 proti 2 in nadalje kot 1 : 4, 1 : 3, 2 : 3 itd., iz katerih izvirajo vsa soz- vo ja. Če je tonov v sozvo ju ve , jaz njihovo skladnost izra am z najmanj im skupnim ve kratnikom tevil, ki ponazarjajo tone; poimenoval sem ga eksponent konsonance 105 , 104 Leonhard Euler, v Italiji poznan kot Eulero (1707–1783), je bil vicarski matematik in fizik. Izdal je razpravo Tentamen novae theoriae musicae (Sankt Peterburg, 1739), v kateri je sku al oblikovati glasbeno teorijo na popolnoma matemati ni osnovi. 105 Na tem mestu lahko konsonanco razumemo kot blagoglasno sozvo je ve kot dveh tonov (op. prev.).