Giuseppe Tartini - Lettere e documenti / Pisma in dokumenti / Letters and Documents - Volume / Knjiga / Volume II

137 PISMA ali dvema popi ejo ve strani, kakor reve i s tremi stoli in mizico opremijo celo sobo. A ko bi bile te domislice vsaj plod njihovega uma in bi bralcu predstavljale na e navade ali dana nji na in ivljenja in mi ljenja! Ni dvoma, da ob prebiranju anti nih, zlasti latin- skih pesnikov izvemo ne teto re i v zvezi s tedanjimi obi aji na podro ju vere, politike, vojske in zasebnega ivljenja. Za na e to ne velja: pa recimo, da bi s asom na italijanski jezik ugasnil, kakor se je zgodilo latin ini, in bi z jezikom izginili tudi na i obi aji in sistem, ki trenutno vlada. Kak ne sledove, kak no ostalino bi pri na ih italijanskih pe- snikih na el, kdor bi jih bral, da bi se nau il na ega jezika, kakor mi beremo Rimljane, da se u imo latin ine? Prav nobene. Do tolik ne mere namre razmi ljamo s tujo glavo in govorimo s tujimi usti, ker smo oblikovali napa no razumevanje posnemanja. Pri nas ni v navadi povzemanje sloga anti nih pesnikov, temve se prepisujejo, tako bom rekel, celotni njihovi odlomki; pripovedujejo se iste re i, o katerih so govorili oni in ki so se udovito prilegale njihovi veri in politiki, a so za na as nenaravne in izumetni ene. Če bi dandanes eleli omre iti dekleta z legendami, ki sta jih pisala Ovidij ali Propercij, ali ne bi bilo tako, kot e bi eleli na e vojake opogumiti s pripovedovanjem o bitki pri jezeru Regil ali pri Termopilah? Od tod po mojem mnenju izvira tista pu obnost, ki dandanes na splo no preveva poezijo in tudi slikarstvo, ki ponazarja svet, ki ve ne obsta- ja; ko pa bi bilo vendar pretanjenim du am bolj pov e i, e bi snov zajemali iz narave in bi znali dobro naslikati tiste plati, ki nam jih predstavlja, in tiste okoli ine, v katerih smo se rodili; e v na ih asih ne bi ve v ospredje postavljali e izgubljenih re i starega sveta; e ne bi ve eleli ponavljati, kar je bilo e tolikokrat veliko bolje povedano, kot bi sami znali; in e bi v na e sodobne zadeve znali vtisniti veli ino in dostojanstvenost anti nega izraza. Ta misel me je vodila k temu, da sprejemam svet tak, kakr en je, da v svojih verzih upodabljam re i, kakr ne so zdaj, in zato sem ves svoj trud usmeril v obli- kovanje sloga, ki bi sledil vzgibom mojega srca in moje domi ljije. Flacci animos, non res et verba sequutus , po besedah loveka in pesnika, pri katerem vsak najde nekaj zase in igar zna aj in ivljenjski slog se na neki na in ujemata z mojim. Iz tega sem se nau il, kako obdelovati in spreminjati svoje zadevice, dokler niso ve dale od cilja; pri tem pa imel zlasti v mislih, da tenui deducta poemata filo . Tudi blago, v katerega se odenemo ob sve anih prilo nostih, mora biti izbrano, mehko, iz najdragocenej e volne ali svile. Preobilje in mladostni tvo sta se bohotila v mojih pesnitvah, a sem ju obrezal z rezilom kritike. Nunc ratio est, impetus ante fuit. Nazadnje, naj si drznem z eno besedo izraziti, da ugaja tistim, katerih okus, kakr en je tudi Va , je pravzaprav cvet razuma: ... Tentanda via est, qua me quoque possim Tollere humo. In ker Vi tako odobravate pot, po kateri stopam, lahko upravi eno dodam vi- ctorque virum volitare per ora . Še naprej mi bodite naklonjeni in pi ite tiste Va e sonate, ki zaradi svoje neizrekljive miline in lepote zabri ejo spomin na Corellija in v misli prik- li ejo Rafaelov in Petrarkov slog.