Giuseppe Tartini - Lettere e documenti / Pisma in dokumenti / Letters and Documents - Volume / Knjiga / Volume II

129 PISMA zvezi s celoto kot s posameznimi deli, kajti v tem pismu bom zaupal podrobnosti tako nadvse spo tovanemu gospodu doktorju Balbiju kot tudi Vam, astiti gospod. Nadvse spo tovani gospod doktor Balbi ni razumel ponazoritve, da je krog v svoji naravi harmoni en in da je pravzaprav harmoni na osnova, ali pa se ni dovolj poglobil oziroma mu nisem znal dovolj jasno in dobro razlo iti. Najbr dr i slednje, vendar ga prosim, naj upo teva, da sem z omenjeno ponazoritvijo ugotovil, da krog ni posledica neskon nih mnogokotnikov, kakor so ga opredelili mojstri geometrije, temve rezul- tat neskon nih harmoni nih sredin diskretnih geometrijskih razmerij. In to na podlagi utemeljene geometrijske ponazoritve. Naj razmisli o tem, da e vzamemo na primer kvadrat, neskon no poln daljic v ravnini, kro nica ne stori drugega kot to, da preseka oziroma odvzame vsem omenjenim daljicam tolik en del, da ob tem poltetiva vselej os- tane harmoni na sredina tistega razmerja, v katerem je daljica sama razdelila premer. Če bi bilo brez kroga mogo e harmoni ne sredine celotne daljice dolo iti za aritmeti ne sre- dine, ki so vselej vezane na razmerje, v katerem ista daljica deli premer, bi na podlagi teh harmoni nih sredin lahko zasnovali kro nico. A ker tega seveda ni mogo e storiti brez kro nice, je zato krog harmoni na osnova, ki vsebuje neskon no tevilo harmoni nih sredin. Zato je treba dobro premisliti o tem liku in v celoti razumeti smisel ponazoritve, po kateri se korenito spremenita videz kroga in njegovo dozdaj nje dojemanje. Sicer ni mogo e razumeti moje trditve in mojega sistema. Gospod doktor Balbi, ki se ga to e posebej ti e, naj se torej izvoli poglobiti, in ko bo enkrat razumel bistvo ponazoritve, naj zanika, e more, da krog ni ni drugega kot harmoni na osnova, ki jo dokazuje estilo, razprto v prvi poltetivi AB, ki skozi BO preide k C in tako tvori kvadrant ABOC. Ko govorim o estilu, razprtem v AB, to pomeni ½ v razmerju s premerom EC. Na podlagi tega lahko preidem na pojav tretjega tona in ugotovim, da je po elo neskon nega harmoni nega zaporedja vselej ½. Neskon no harmoni no zaporedje je polo aj neskon nega tevila harmoni nih sredin, saj je v nizu 1, ½, ⅓ harmoni na sre- dina ½; v nizu ½, ⅓, ¼ je harmoni na sredina ⅓; v nizu ⅓, ¼, ⅕ pa je harmoni na sredina ¼ in tako v neskon nost. In tako dalje. Za ne se torej pri ½ in se nadaljuje v neskon nost. A to se na enak na in zgodi v krogu, v katerem je prav tako ½ po elo neskon nega harmoni nega zaporedja. Torej je krog z vidika teoreti nega ponazarjanja popolnoma enak tretjemu tonu z vidika stvarnosti. Popolnoma enaki sta tudi njuni naravi, saj je harmoni no zaporedje (kot tako) popolnoma enako tako pri teoreti nem ponazarjanju kot pri snovni zvene i daljici. V vsakem pogledu bo vselej ½, ⅓, ¼ itd. Zdaj mi povejta, kako je mogo e, da bi istemu zaporedju dolo ili dve razli ni po eli. Na tej stopnji naj torej obmolkne, kdor e eli oporekati mojemu sistemu, in naj se zave tega nesmisla. Vendar lahko vsakomur odpustim zaradi novosti te zadeve, saj o njej ne govori nobena znanost, niti nobena ne pozna takega pojava, pri katerem je stvarnost zaradi svoje narave eno s ponazarjanjem. A ne udim se, da ste mi, astiti gospod, skupaj z gospodom doktorjem Balbijem, v zadnjem pismu pisali, kar ste pisali, saj je na splo no res tako, kot pravite; a to ne velja v mojem primeru, ki je najbr edinstven.