Giuseppe Tartini - Lettere e documenti / Pisma in dokumenti / Letters and Documents - Volume / Knjiga / Volume II

128 105. Tartini piše G. B. Martiniju [zunaj:] Pre astitemu o etu in velecenjenemu gospodu O etu Giovanniju Battisti Martiniju Vodji kapele v Baziliki sv. Fran i ka v Bologni Po tnina pla ana do Benetk [v pismu:] Pre astiti o e in velecenjeni gospod, po tolikem asu smo kon no odkrili jedro vseh te av, ki se jasno razkriva v Va em zadnjem pismu, astiti gospod. A Bog bodi zahvaljen, saj je bilo to res nujno, da bi kon- ali zadevo, o kateri bi se lahko sicer pri kali e leta in leta, ne da bi se nam kdaj uspelo sporazumeti. To je torej tisto, o emer se nismo razumeli. Nadvse spo tovani gospod doktor Balbi in Vi, astiti gospod, sta mi natanko tako napisala, za tem, ko sta priznala, da je pojav tretjega tona naravni zakon itd. Vselej sem verjel in e verjamem, da sta to dejstvo in to izkustvo temelj, na katerem sloni poskus dokazovanja kvadrature kroga. Pi eta torej: »Nekaj je stvarnost, nekaj drugega pa teoreti no ponazarjanje, kar pomeni, da je temelj ponazarjanja nekaj, samo ponazarjanje pa nekaj isto drugega. Upava, da se pri tem ne motiva, ko trdiva, da stvarnost lo imo od teoreti ne ponazoritve, e je le mo lo iti temelj od strukture. Razlog za tako delitev ni ni posebnega v tem primeru, tem- ve je univerzalen pri vsakem preizkusu, pri katerem je treba zasnovati izkustvo, da bi dokazali nekaj drugega.« Do tu dobesedno prepisujem iz vajinega pisma in ponavljam, kar je pod rtano. Nekaj je stvarnost, nekaj drugega pa teoreti no ponazarjanje. V mojem primeru to ne dr i; gre za eno in isto stvar. Stvarnost lo imo od teoreti ne ponazoritve. V mojem primeru je to z vidika preizku anja in ponazarjanja nemogo e. Je univerzalen pri vsakem preizkusu, pri katerem je treba zasnovati izkustvo, da bi dokazali nekaj drugega. Ali se to godi, ne vem, prav tako pa me ne zanima, kaj se po ne in kako. V mojem primeru je zasnova izkustva enaka ponazarjanju. Tako dale smo torej bili od medsebojnega razu- mevanja in nikakor ne bi pri li do konca. Sicer pa sem sam pri tem vztrajal, kakor sem mogel in znal; a zdaj vidim, da je bilo zaman. Poglejmo, ali mi bo v tem pismu uspelo razlo iti nerazdru ljivost bolje, kot sem jo kdaj prej. Če mi bo uspelo, bom zmagal v tem sporu. Če mi ne bo, to ne pomeni, da je moja trditev nepravilna, temve je jasen znak moje nespretnosti pri razlagi. Vendar smo kon no pri li do konca pregleda. Kajti e me bosta razumela, bosta prva priznala, da imam prav, kakor sam e vem, in bosta pravza- prav vse e bolje razumela kot jaz. Če me zaradi moje nespretnosti ne bosta razumela, je popolnoma nesmiselno nadaljevati, ker nikoli ne bom mogel povedati ni esar ve od tega, kar pi em tu. A kakor bom sam v tem pismu pisal veliko jasneje, tako vaju prosim (naj se pri vajini presoji zgodi, kar se ho e), da nikomur ne poro ata o posebnostih in podrobnostih, ki jih bosta izvedela. Skratka, kot obi ajno vaju prosim za tajnost tako v