Giuseppe Tartini - Lettere e documenti / Pisma in dokumenti / Letters and Documents - Volume / Knjiga / Volume II

125 PISMA 103. Tartini piše G. B. Martiniju [zunaj:] Pre astitemu o etu in velecenjenemu gospodu O etu Giovanniju Battisti Martiniju Vodji kapele v Baziliki sv. Fran i ka v Bologni Po tnina pla ana do Benetk [v pismu:] Pre astiti o e in velecenjeni gospod, predstavljajte si, kolik no je moje trpljenje, ker e toliko asa nisem prejel odgo- vora, astiti gospod. Bojim se, da je kaj narobe z Va im zdravjem; bojim se, da sem zapi- sal kaj, kar bi Vas lahko u alilo (zagotovo ni bilo namerno). Skratka, kar koli pomislim, mi povzro a trpljenje. Da ste le Vi, astiti gospod, in blagorodni gospod doktor Balbi trdnega zdravja. To je namre moja glavna skrb, naj se s preostalim zgodi, kar se ho e, navsezadnje je vse nepomembno. A vendarle me morate odre iti tega trpljenja, astiti gospod, in mi na vsak na in pi ite ali komu naro ite, naj mi pi e, kajti kdor tako ljubi in tako spo tuje kot jaz, ne prena a polo aja, v kakr nem sem se zna el. Če je za to kriva moja zahteva, naj se spremeni na in pregledovanja, in zaradi tega ne Vi ne nadvse spo to- vani gospod doktor Balbi nista prepri ana o uspehu, to pravzaprav ne pomeni ni esar huj ega ne za vaju ne zame. Z neizmerno dobroto in potrpe ljivostjo (za kar vama bom hvale en, dokler bom iv) sta storila vse, kar sta mogla, da bi mi ustregla; in da bi me razumela, sta privzela na in, ki je bil po vajinem mnenju najustreznej i. Sam sem dolgo sku al slediti vajinemu na inu dela, a sem nazadnje sprevidel, da nas ne bo privedel do konca, kar sem Vam tudi iskreno napisal. Če sem med pisanjem currenti calamo  83 (kot je zame obi ajno) pretiraval ( esar se pri svoji vesti in kot kristjan ne zavedam) z rabo kak nega neprimernega izraza, se tiso krat posipam s pepelom in dvatiso krat prosim odpu anja. Če gre res za to, vaju prosim, da prezreta. Resni no nisem zmo en zavestno storiti kaj takega; e se zgodi, gre to pripisati moji nevednosti, in iz srca prosim Boga, da se bom moral pri njem zagovarjati le zaradi tega. Skratka, naj bo, kar ho e, da le ni to. Če pa slu ajno ne bi bilo dovolj razumljivo, kar sem zapisal glede svoje potrebe, ki ni zanemarljiva, bo treba imeti potrpljenje. Navsezadnje za to zadrego nista kriva vidva, temve jaz sam. Kajti vidva hodita po obi ajni uhojeni poti; jaz pa si utiram isto novo, posebno pot. In e na primer obi ajne uhojene poti ne bi poznal tako dobro kot vidva, a bi kljub temu svojo pot sku al prilagoditi vajini, nikakor ne bi dosegli namena. A sam ne vem ni ve kot to, kar zado a, da jasno vidim mo nost zdru evanja teh dveh poti v eno. Vem torej, da se ne bo sre no iz lo. Na kratko je to bistvo vsega, kar se je zgodilo in se e godi med nami. Če je res tako (kakor sem uganil), na namen ni izpolnjen, vendar vama bom kljub temu vselej hvale en, saj e nikdar prej v ivljenju nisem bil nikomur 83 V veliki naglici (op. prev.).