Giuseppe Tartini - Lettere e documenti / Pisma in dokumenti / Letters and Documents - Volume / Knjiga / Volume II

123 PISMA ledu ni ni drugega kot dve okrogli gmoti valujo ega zraka, in kar je krogla v prostoru, je v ravnini krog. A tretji ton je s preizku anjem dokazano harmoni no po elo, torej je tudi krog enake narave. Odgovorita, ali sem pravilno ugotovil ali ne. Če je torej krog nerazdru ljivo povezan s tretjim tonom, velja tudi obratno. A ker je krog v ravnini, tretji ton pa v prostoru, sta pri obravnavi tudi preizku anje in teoreti no ponazarjanje nerazdru ljiva. To je resni nega pomena in zato mi odgovorita z enako natan nostjo. Ve krat sta ponovila svoje opa anje, ki zadeva ravno to, o emer sem pisal, da je nujna razlaga fizikalnega vzroka za nastanek tretjega tona. Vsaki sem vama odgovoril, da vzrok sploh ni pomemben, saj mi zado a to dejstvo, o katerem sem popolnoma prepri an. Vendar se lahko v splo nem sporazumemo. Vzemimo osmo sliko in dolo imo daljice A½, A⅓, A¼, A ⅕ itd. za zvene e. Če zaigramo na zvene i daljici A½ in A⅓, je tretji ton v istozvo ju z A½. Če zaigramo na A⅓ in A¼, je tretji ton v istozvo ju z A½. Če zaigramo A¼ in A ⅕ , velja enako itd. Torej se zaradi gibanja dveh okroglih zra nih gmot vselej tvori polmer, enak A½. Naj gmoti tr ita in se presekata, naj se zaradi treslja- jev ali nihajev, skratka zaradi esar koli e, krogelna odseka med seboj zlijeta, vselej brez vsakega dvoma velja, da e je ton istozvo en, je polmer nujno enak. Zdaj pa mi oprosti- ta; to povsem zado a mojemu namenu. To je torej temeljno na elo mojega sistema. Snovne zvene e daljice, iz katerih s pomo jo harmoni ne vrste izpeljujem, da je tretji ton vselej stalen in enak ½, so enake daljicam harmoni no razdeljenega premera na plo- skvi, tretji ton pa je snovna zvene a daljica, nezgre ljivo enaka polmeru, ki jo na ploskvi ponazarjata dva kroga, v prostoru pa dve krogli. Če izhajamo iz tega, je nerazdru ljivost preizku anja in teoreti nega ponazarjanja povsem samoumevna. Vse drugo (kar je bilo izpeljano na ta na in) bo predstavljeno v naslednjem pismu, ko bosta odgovorila na vsa vpra anja, ki sem jih zastavil v tem. Če se bosta odlo ila odgovarjati tako natan no, kot sam spra ujem, bosta videla, da bo do konca vodila ravna pot. A medtem mi po iljata ugovor na ugovor (oprostita mi) in ti vselej temeljijo na zgre eni domnevi, saj menita, da elim kvadraturo kroga ugotoviti na podlagi koli ine in da se bo ta pokazala s pomo jo obi ajnih znanosti o geometriji ali tevilih ali drugih, e obstajajo. To me neskon no alosti, saj je razprava v vajinih rokah, da bi jo pregle- dala. Ne moreta je pregledati, ne da bi jo prebrala. Če sta jo prebrala, kako to, da nista razumela ali opazila, da elim izra unati plo ino kroga, ne da bi dolo il koli ino Ax na sliki VIII (kar priznam, da je nemogo e), in da elim plo ino dolo iti z razmerji, in ne s koli ino? Če bi mi ugovarjala, da razmerja ni mogo e opredeliti, e lena razmerja nista znana, bi bil tak ugovor utemeljen in to en. A nenehno ugovarjata tistemu, esar sam nikdar nisem rekel in si niti v sanjah ne bi drznil re i: pomislita, kako to u inkuje name. Že na za etku razprave povem, da elim dolo iti kvadraturo kroga z doslej neznano vedo. Ali sem torej toliko nor, da se oddaljujem od svoje znanosti in s pomo jo splo no znanih ved izpeljujem temeljno na elo svojega sistema ( esar gotovo ne po nem), ali