Giuseppe Tartini - Lettere e documenti / Pisma in dokumenti / Letters and Documents - Volume / Knjiga / Volume II

121 PISMA doslej razpravljali, je povezana z vsemi drugimi. In e bi se malce bolj poglobili in jih sku ali obravnavati kot celoto, bi se jasno pokazalo, da so bodisi vse resni ne bodisi vse zgre ene, tako v fizikalnem kakor v teoreti nem pogledu. Nakazujem vama pravo smer, a pripravljen sem vama slediti, kakor me bosta vodila. Obema izrekam svoje globoko spo tovanje, astiti gospod, in ostajam Va poni ni, vdani in hvale ni slu abnik Giuseppe Tartini Padova, 8. september 1752 102. Tartini piše G. B. Martiniju Pre astiti o e in velecenjeni gospod, kon no sem iz Va ega zadnjega pisma, astiti gospod, razbral, da se sploh ne razumemo. Prej se mi je le dozdevalo, zdaj pa sem prepri an. A ko se najde vzrok za bolezen, se najde tudi zdravilo. Vi, astiti gospod, in blagorodni gospod doktor Balbi pa si morata dobro zapomniti in razumeti, da je v tem primeru natan nost pri izrazih in pomenu stvari nujna; prav tako si je nujno treba zapomniti tisto, kar je e bilo dokazano s prakti nimi preizkusi ali ponazoritvami. Vrnimo se na za etek. Prvi , popolnoma se strinjam s pre astitim gospodom doktorjem Balbijem, ki pravi, da kvadrature kroga ni mogo e geometrijsko dolo iti – ne s poltetivami, ne s strunami, ne z razmerjem med poltetivami in strunami in ne s tabelami vrednosti kotnih funkcij. Skratka, na noben geometrijski na in. To naj povem enkrat za vselej in za vselej si zapomnimo, da zaradi tega ne bo ve treba izgubljati asa. Popolnoma odve je, da moram zdaj to pisati, saj vem, da sem tako e napisal ob neki drugi prilo nosti. Drugi , naj povem, da moj izraz strogo geometrijsko ne pomeni v skladu z na eli znanosti o geometriji oziroma v skladu z geometrijskimi pravili. Nor bi bil, e bi si to domi ljal. Da tega ne dojemam tako, pa je sicer jasno e iz prvih besed moje razprave. Lepo vaju prosim, ponovno jih preberita, da mi jih ni treba prepisovati: »seveda ne na obi ajni na in izpeljevanja iz fizikalnoharmoni ne znanosti, o kateri e ni esar ne vemo«; s tem ho em re i, da se poslu ujem vede, ki je popolnoma nova, a ima ena- ko dokazno mo kot geometrija, morda celo ve jo, ker povezuje teorijo s stvarnostjo. Torej strogo geometrijsko v tem smislu pomeni z geometrijskim ponazarjanjem. Zdaj pa lahko vidva ugovarjata, da ni druge dokazovalne znanosti razen geometrije. Taka je resnica. Da se fizikalnoharmoni na znanost poslu uje geometrije, do koder se je more, je res in je jasno razvidno iz moje razprave, v kateri v splo nem uporabljam geometrij- sko metodo pribli nega ra unanja kvadrature kroga z Arhimedovimi geometrijskimi