Giuseppe Tartini - Lettere e documenti / Pisma in dokumenti / Letters and Documents - Volume / Knjiga / Volume II

120 ga je te ko razlo iti, ker je ton istozvo en, vendar nikakor ne tako te ko, kakor trdita vidva. Te ko ga je razlo iti v primerjavi z veliko la jim razlo evanjem tretjega tona, ko ta ni istozvo en z enim od tonov v danem intervalu. Sicer pa vedita, da je tretji ton, ki je istozvo en z Gsolreut (in je prvi zaznavni tretji ton v harmoni ni vrsti), tako dobro sli en, da bi dal oko, e ga med tiso imi profesorji en sam ne bi zaznal. Še to naj povem enkrat za vselej. Naj preidem k drugemu delu odstavka o tretjemu tonu, ki se oglasi kot Gsolreut in je enak prvemu danemu tonu Gsolreut. Ta domneva je napa na in sam nikdar nisem tega trdil, niti ne bi mogel, saj je fizikalno zgre eno. Da gre za isti Gsolreut v smislu glasbenega istozvo ja, je seveda res; da gre za isti Gsolreut v fizikalnem smislu, pa je popolnoma zgre eno. Vrsta ulomkov ½, ⅓, ¼ itd. je tesno povezana s stvarnimi zvene imi strunami ½, ⅓, ¼ in (niti z metafizi no natan nostjo) prvega ni mogo e lo iti od drugega, kakor ni od zvene e strune mogo e lo iti tevila nihajev, ki jih do- lo ajo imenovalci v ulomkih, ali pa vsote plo in nihajo ih lokov od samega ulomka, saj je koli ina enaka. To je treba povedati na splo no, da se bomo lahko sporazumeli o fizikalnozvene i harmoni ni vrsti. Če se vrnemo k bistvu, je Gsolreut, ki ga proizvede zvene a struna, v fizikalnem pogledu popolnoma druga en od tona Gsolreut, ki se oglasi kot tretji ton; tako kot e bi z glasom oblikovali Gsolreut in v istozvo ju peli ob tonu Gsolreut, ki ga proizvede struna – v glasbenem pogledu bosta to en in isti Gsolreut, v fizikalnem pogledu pa dva popolnoma razli na tona. Prav tako od za etka do konca svoje razprave povsod govorim o tretjem tonu, kar je jasno znamenje, da ga dejansko razlikujem od dveh danih tonov, sicer bi govoril samo o dveh tonih. Če je torej prvi tretji ton tudi prva resni no druga na stvarna enota, ki tudi zveni druga e kot ton Gsolreut, ki ga proizvede zvene a struna, je samo po sebi umevno in onkraj vsakega dvoma, da se s to enoto mora za eti vrsta tretje- ga tona. Vendar ta vrsta ni vrsta kot taka, ker je tretji ton vselej isti in vselej en sam. Gre za relativno vrsto, in sicer je ½ tretji ton v odnosu s fizikalnozvene im razmerjem ½ : ⅓; ½ je tretji ton v odnosu s fizikalnozvene im razmerjem ⅓ : ¼ itd. v neskon nost. Prav tako tretjega tona ni mogo e primerjati z nobenim lenom fizikalnozvene e harmoni ne vrste, ker en sam len ne ustvari in ne more ustvariti tretjega tona. Primerjati oziroma vzporediti ga je treba z vrsto fizikalnozvene ih harmoni nih razmerij, saj izhaja iz teh in ne iz posameznih lenov vrste. Zdaj bosta doumela, da je to stvarno dejstvo in da vajin odstavek nima ni esar opraviti s tem. To je vse, kar vama lahko povem in kar vama moram povedati v odgovor. A ponavljam in e kar ponavljam (in ne vem, kolikokrat sem doslej e ponovil svojo trditev). Če si domi ljate, da je v moji razpravi mogo e lo iti stvarnost od teoreti ne ponazoritve, zapravljamo as in trud. Če vama bom e sku al ustre i z odgovarjanjem na vpra anja, ki zadevajo fiziko, se bodo v neskon nost odpirala nova in se bomo vseskozi odmikali od bistva in nazadnje ne bomo ni esar sklenili. Naj bo Bo ja volja, da se to ne zgodi; a al je moj strah utemeljen. Če se smem iskreno izra- ziti, doslej se v obravnavi e niste dokopali do sr i sistema. Pravzaprav s pregledovanjem posameznih stvari poudarjate isto druge zadeve. Vsaka izmed stvari, o katerih smo