Giuseppe Tartini - Lettere e documenti / Pisma in dokumenti / Letters and Documents - Volume / Knjiga / Volume II

119 PISMA iz dol nosti, pa e to samo zato, da bi e enkrat pri li do konca te presnete obravnave. Čeprav je to dejansko res, pomislita, kaj sem vama pred asom odgovoril, ko sta me vpra ala, ali se tretji ton oglasi pri teh ali onih glasbilih. Odgovoril sem, da tega ne vem, ker nisem opravil preizkusov, a da me sploh ne zanima, ali bi tretji ton zazvenel pri teh glasbilih ali ne. Če ne bi, nihil ad me . Če bi, bi bil enak tistemu, ki se oglasi pri violini. Torej je zdaj odgovor tudi potrjen s preizkusom. Tretji ton zveni in je enak. Za vselej torej prenehajta z vpra anji o tolkalih, embalu, lutnjah, psalterijih, zvonovih itd., saj vajino vztrajanje ni utemeljeno. Pri teh glasbilih bi e gluhi znal razlikovati med prvot- nim, osnovnim tonom, ki ga izvabi udarec, in tonom, ki ga proizvede valovanje oziroma tresljaji zvene ega telesa. Da bi za vselej prenehala s tem, astiti gospod, povabite v svojo sobo dva oboista, ki naj se postavita v med seboj najbolj oddaljena kota sobe ter so asno, podprto in glasno zaigrata naslednje dobro ugla ene intervale: & ww ww ww# terzi suoni etc: itd. tretji toni Vi, astiti gospod, in kdor koli bi e prisostvoval, boste spodnji tretji ton veliko bolje sli ali sredi sobe kot v kotih. Tedaj se bosta skupaj z blagorodnim gospodom dok- torjem Balbijem prepri ala o resni nosti tega pojava, o vzroku za njegov nastanek in o stvarni nuji po stalnem podalj evanju igranih tonov. V asih preizku anje ni nujno le na splo no, temve prav posebno za posameznika, saj ni dovolj, da verjamemo drugim, temve moramo preizkus do iveti in ga izkusiti sami. Ni la jega kot to. Torej opravita preizkus, da bosta enkrat za vselej nehala poudarjati nesmiselne te ave, med katere te- jem tudi naslednjo, ki sem jo zasledil med branjem Va ega pisma: »Poleg tega mislim, da je ta tretji ton stalno po elo harmoni ne vrste. Odli no ste storili, da ste razlo ili izkustvo od dedukcije.« Celotno love tvo izzivam, naj v tem primeru posku a razlo iti izkustvo od dedukcije. Ko pa mi za tem omenjate e ugotovitve Valisia 79 in Marsenna, 80 ni esar ne vem in ni esar ne razumem. Vse delam sam zase, nisem ne na itan ne izobra- en; torej so mi tudi odkritja teh mo v teh asih popolnoma neznana. Kar bo neizmer- no koristilo na emu namenu, saj se resnici nikdar ne oporeka. Celoten odstavek o moji trditvi, da je tretji ton vselej nespremenljivo po elo har- moni ne vrste, in o ponazoritvi te vrste s tevilkami, iz katere je mogo e izpeljati le eno mo nost (po vajinem mnenju), da je res tako itd. itd., ves ta odstavek temelji na zgre eni domnevi. Domnevate namre (Vi in ne jaz), da ob dani kvinti Gsolreut in Dlasolrè zazveni tretji ton, ki je ta isti Gsolreut; domnevate e, da bi ga bilo tako te ko zaznati, da je ta trditev prej samovoljna odlo itev kot pa dejstvo. Izredno jasno sem povedal, da 79 Wallis, John (oziroma Valisio, 1616–1703). Angle ki matematik. 80 Mersenne, Marin (1588–1648). Sloviti francoski matematik, teolog in filozof.