Giuseppe Tartini - Lettere e documenti / Pisma in dokumenti / Letters and Documents - Volume / Knjiga / Volume II

118 Va vse bolj poni ni, vdani in hvale ni slu abnik Giuseppe Tartini Padova, 4. avgust 1752 101. Tartini piše G. B. Martiniju Pre astiti o e in velecenjeni gospod, metoda, s katero ste se lotili obravnave, da bi e pri li do konca, bi bila odli na, e bi jo lahko osvobodili mnogih nev e nosti. Naj jih omenim le nekaj. Junija sem Vas, astiti gospod, in astivrednega gospoda doktorja Balbija obvestil, da sem preizkus tretjega tona opravil z oboama in ugotovil, da se oglasi enak tretji ton kot pri violinah, a je neprimerljivo bolj sli en. V svojem odgovoru ste izrazili zadovoljstvo, da je pojav splo nej i, in zapisali, da bi se po Va em mnenju enako moralo pokazati pri preizkusu z orgelskimi pi almi itd., kar se je junija tudi zgodilo. Toda v pismu, ki sem ga od Vas prejel prej njo soboto, astiti gospod, ste zapisali naslednje besede, ki jih zvesto prepi- sujem: »Zlasti je (to harmoni no po elo) mo opaziti pri tistih glasbilih, ki proizvedejo dalj i in glasnej i ton in so zato primernej a za opazovanje tega na ela. In ne samo da tretjega tona ne morejo proizvesti vsa glasbila s strunami, temve je to docela nemogo e pri pihalih in tolkalih. Zato bi morali re i itd.« Do tu navajam Va e besede. In prav to je hudo, da se ne Vi, astiti gospod, ne pre astiti gospod doktor Balbi ne spominjata obvestila o preizkusu, ki je bil opravljen junija, kajti e bi se ga spominjala, ne bi zapisa- li, kakor je navedeno tu zgoraj: »temve je to docela nemogo e pri pihalih in tolkalih«. Če me bosta sploh kdaj prepri ala, da je treba ta vidik univerzalnega naravnega zakona razumeti, kakor mi pi eta; v svoji razpravi in v svojih pismih sem namre e tiso krat za- pisal, da sta v tem sistemu stvarnost in teoreti na ponazoritev nerazdru ljivi, kar sem pri ve trditvah tudi obrazlo il, a kljub temu trmasto vztrajata pri stvarnem, neodvisno od teoreti nih ponazoritev. To je druga nev e nost, ki je tako stvarna kot razumska, kajti na vsak na in elita lo iti, kar je sistemsko nelo ljivo. Prvo nev e nost (ki je pozabljivost) bosta morala odpraviti sama. Drugo nev e nost bom iz ustre ljivosti, in ne iz dol nosti, odpravil jaz. Vedita torej (in, lepo prosim, tega ve ne pozabita), da je bil preizkus doslej opravljen z oboama, trobentama in lovskima rogovoma. Zlasti pri slednjih se tretji ton oglasi z izjemno jasnostjo, saj se sorazmerno z ve jo mo jo glasbila krepi tudi tretji ton. Najlep e pa je to, da zazveni tudi pri petju, a to terja dva zelo zanesljiva glasova, kar za- deva to ko uglasitve danega intervala. Opaziti je bilo, da se e ob najmanj em odklonu enega ali drugega glasu od te to ke tretji ton izgubi. Tukaj imata torej dokaze o univer- zalnosti pojava ob zlitju dveh glasov. A ponavljam, da to po nem iz ustre ljivosti, in ne