Giuseppe Tartini - Lettere e documenti / Pisma in dokumenti / Letters and Documents - Volume / Knjiga / Volume II

117 PISMA ugotovi razmerje, ki tako v stvarnosti kot v ponazoritvah ustvarja tertium quid ,  78 in je pri tem znan le en len tega razmerja (drugi len je mirno lahko neznan), e je vnaprej znano, kaj je tertium quid , ki mora nastati, bo prav tako znan prej neznani len, e skupaj z znanim lenom ustvarja tertium quid , za katerega sem iz ponazoritev in pre- izkusov spoznal, da mora nastati. Znan bo zaradi razmerja in ne zaradi koli ine. Kajti eprav se poka e zaradi ustvarjenega u inka, za katerega vem, da se mora ustvariti, se poka e tudi zato, ker skupaj z znanim lenom tvori razmerje, ki ga i emo, da bi se ustvaril u inek, ki je tertium quid , vendar se ne poka e kot konkretna koli ina, ki jo je mogo e izraziti s tevili ali geometrijskimi ponazoritvami ali algebro ali na kateri koli drug na in. To neizrazljivo koli ino je mogo e odmeriti s pribli kom neskon nega zaporedja in ni druga e. Torej se tudi pri tem strinjamo, saj pri izra unu kvadrature kroga ne trdim in si ne domi ljam, da je mogo e vnaprej dolo iti razmerje, zaradi katerega bi bila krog in kvadrat v tem dolo enem razmerju. Pravim dolo enem, na- tan nem, konkretnem, vendar ne glede na koli ino enega od dveh lenov, temve gle- de na ustvarjeni tertium quid , za katerega sem iz ponazoritev in preizkusov spoznal, da mora nastati. To je temeljna misel razprave in o njej je treba presoditi. Bodita pozor- na, saj pravim veliko ve , kot se lahko zdi. Kajti e domnevamo, da kvadraturo kroga dolo ata dve omejeni rti dolo ene koli ine, pa naj bosta to na primer daljica oziroma stranica kvadrata enaka 14 in etrtina obsega kroga enaka 11, tako da e ti dve rti pretvorimo v dopolnjen lik, dobimo kvadrat s plo ino 14 in plo ino v rtanega kro- ga enako 11, kaj bi mi odgovorili, e bi vpra al, zakaj sta kvadrat in v rtani krog v razmerju 14 : 11? Zagotovo ni znanstveno podprtega, ker ni znanosti, ki bi dolo ala taka razmerja. Znanost pri koli inah, ki jih obravnava, obi ajno dolo a le u inek in ne vzroka. Fizikalno-harmoni na znanost ugotavlja vzroke, in ko je vzrok znan, je ne- mogo e, da ne bi poznali u inka; preprosto povedano, fizikalno-harmoni na znanost je metafizika vseh poznanih znanosti o koli inah – to resnico boste s asoma doumeli. Medtem pa kar se da strogo ocenite, ali je moja razprava osnovana na tak na in, in z geometrijsko natan nostjo preverite, ali glavna razmerja vodijo k takemu sklepu. Kajti e je to res, je kvadratura kroga nezmotljivo tako stvarno kot teoreti no ugotovljena, pri tem pa za kvadraturo ni va no, da pri daljici AX s slike XIII ni mogo e tevil no izraziti koli ine. Ustrezita mi in natan no razmislita o vsem, kar sem predstavil v tem pismu, in e to ne bo zadostovalo, mi ponovno pi ita ter namignita, kaj e ni razum- ljivo in katera vpra anja ostajajo nerazre ena. Naj vaju opozorim, da sem v zadnjem pismu narisal elipso in jo ozna il za krog. Že od samega za etka pravim, da se nisem u il geometrije in zato ni ni la jega kot to, da zgre im pri izrazju. V teh dneh sem se nau il, da elipso sicer tvorijo krivulje, ki pa niso kro ne. Torej je na tisti moji sliki kro ni odsek in ne elipsa, kar sem tudi popravil. Medtem pa Vam izrekam svoje najgloblje spo tovanje, astiti gospod, in ostajam 78 Neopredeljeni tretji len (op. prev.).