Giuseppe Tartini - Lettere e documenti / Pisma in dokumenti / Letters and Documents - Volume / Knjiga / Volume II

116 100. Tartini pi e G. B. Martiniju [zunaj:] Pre astitemu o etu in velecenjenemu gospodu O etu Giovanniju Battisti Martiniju Vodji kapele v Baziliki sv. Fran i ka v Bologni Po tnina pla ana do Benetk [v pismu:] Pre astiti o e in velecenjeni gospod, za vselej se odpovejva pretirani vljudnosti med nama; sploh pa ne maram, da bi se mi zahvaljevali za tako malobri nost. Zadovoljen sem, da ste prejeli preostanek okolade, in tako Vi, astiti gospod, kot nadvse spo tovani gospod doktor Balbi, ki mu poljubljam roke, mi morata dovoliti, da se o takih re eh, dokler bom iv, svobod- no odlo am. Glede tega mi nikdar ve ne ugovarjajta. Naj preidem na Va e zadnje vpra anje, astiti gospod. Brez vsakr nega ugovora se strinjam z blagorodnim gospo- dom doktorjem Balbijem, da ni mogo e dolo iti in opredmetiti vrednosti izravnane kvadratrise kroga, 77 do katere ne moremo priti druga e kot le s pribli ki. V tem so si enake vse znanosti: aritmetika, geometrija, algebra in fizikalno-harmoni na znanost; e obstajajo ali e bi lahko obstajale e druge, bi enako veljalo tudi zanje. Torej se v tej to ki vsi strinjamo. Kljub temu ponavljam in ponovno potrjujem, da ima le fizikal- no-harmoni na znanost to prednost, da lahko s ponazarjanjem in v stvarnosti razkrije kvadraturo kroga; ko pravim s ponazarjanjem, imam v mislih strogo geometrijsko ponazoritev. Zato bom sku al v tem pismu vse razlo iti jasno, kolikor morem, in e to ne bo dovolj (ker pi em tik pred odhodom po te, saj prej nisem utegnil), bom pisanje nadaljeval, dokler me ne bosta razumela. Za izra un kvadrature kroga sta potrebni dve daljici. Če je na primer stranica kvadrata z v rtano kro nico enaka 14, je etrtina obsega v rtanega kroga po Arhimedu enaka 11, vendar je to pribli ek. Če je stranica (v [povpre ju?]) enaka 452, bo etrtina obsega v rtanega kroga enaka 335, vendar je to pribli ek, pa eprav e ve ji; in tako naprej v neskon nost, ne da bi kdaj mogli opredmetiti del kro nice, ki naj bi se poravnala v daljico. Torej e dr i trditev, da je od obeh daljic, ki sta nujni za izra un kvadrature kroga, ena vselej konkretna, dolo ena in natan no ponazorjena, druge pa ni mogo e dolo iti druga e kot s pribli ki. Ta trditev je skupna vsem znanostim, kajti enako velja pri ra unanju z racionalnimi tevili, pri geometriji, pri algebri in pri fizikalno-harmoni ni znanosti. Vendar ima slednja pred- nost pred vsemi drugimi, ker ne upo teva takoj stvarne dol ine dveh daljic, temve vzame najprej v po tev razmerja a priori , iz katerih nato a posteriori izhaja dol ina, ki jo dolo ajo in opredmetijo razmerja, ki so razumljena in osnovana kot oblike dolo ene koli ine (morate mi dovoliti tak na in izra anja, da me boste razumeli). Ko se torej 77 Krivulja, s katero so matematiki sku ali re iti vpra anje kvadrature kroga (op. prev.).