Giuseppe Tartini - Lettere e documenti / Pisma in dokumenti / Letters and Documents - Volume / Knjiga / Volume II

115 PISMA da za mojo trditev (strogo geometrijsko) velja, da morata imeti kvadrat in krog skladna premera; to je e samo po sebi znano in preizku anje je odve , kajti e sama lika slu ita kot ponazoritev in tudi sam lika obravnavam na to no tak na in, saj sem predhodno tako pokazal, da je krog sam po sebi harmoni en in kvadrat sam po sebi aritmeti en itd. Zato nikakor ne razumem, zakaj se zdi nujna fizikalna razlaga tretjega tona, da bi jo prilagodili ponazoritvi z daljicami. V tem primeru bi nujno potreboval ponazoritev, s katero bi me prepri ali, da je ta razlaga nujna, vendar se to nikdar ne bo zgodilo. Prav nasprotno, e se bomo zamotili s preizku anjem, lahko kar pozabimo na to, da bi se pregled kdaj kon al. Tega res ni te ko razumeti. Skratka, moja naravna razlaga je naslednja. Tretji ton obstaja (iz kakr nega koli razloga) in je harmoni no po elo. Na tem dejstvu utemeljujem in razvi- jam svojo razpravo. Ni mogo e, da bi iz te razlage in te metode izhajala potreba po iskanju fizikalnega vzroka za nastanek tretjega tona. Po vsem tem, kar sem zapisal v strogo geometrijskem jeziku (dopustite mi, da se ga poslu ujem, ko je nuja), v mojem imenu povejte blagorodnemu gospodu doktorju Balbiju, da se kot dober slu abnik zavezujem, da mu bom po kon anem pregledovanju, za katero elim, da bi bilo strogo geometrijsko in ni drugega, v branje predal e fizikalni vzrok za nastanek tega tretjega tona. Med drugim se mi zdi nemogo e, da ne bi e sam iz osme slike razbral splo nega fizikalnega na ela. Predstavljajmo si kro ni lok AFEDCB glede na daljice oziroma strune AB, AC, AD itd., v katerem se zrak giblje kro no (kar je nedvomno res) in se zra ni gmoti ob trku kri ata (kar je prav tako nedvomno res); v tej to ki se ustvari odpor proti ve jemu kri anju in medsebojnemu prodiranju zra nih gmot, e lahko temu tako re emo, zato v tej to ki ostaneta konstantni. Zato bi bilo treba oblikovati nekak no snovno elipso itd., na kateri bi preverili Balbijevo trditev, da je hitrost ve ja pri glasnej ih tonih in manj a pri ti jih tonih. Opazili boste e, da bodo ti ji toni (torej ni ji) imeli ve ji lok, glasnej i (torej vi ji) pa manj i lok. Ravno tako boste ugotovili, da se bo kateri koli ton strun AF, AE in AD raz iril v AB, saj imajo skupni lok; skratka, s asoma se bo odkrilo e veliko re i. A naj kar nadaljuje pregledovanje. Osupel sem, da e zdaj ni prejel preostanka okolade, ki sem ga poslal e pred poldrugim mese- cem. Odkril bom, kje je. Izrekam Vam svoje spo tovanje, pre astiti gospod, in ostajam Va poni ni, vdani in hvale ni slu abnik Giuseppe Tartini Padova, 15. julij 1752