Giuseppe Tartini - Lettere e documenti / Pisma in dokumenti / Letters and Documents - Volume / Knjiga / Volume II

107 PISMA Slika III Sistem pariške akademije Slika IV Slika V & ww w www? ? w w wB B w w w# B w& w# w E C E suono C terzo suono + 1· 2· 3· 1· 12· 17· 1· 12· 17· Figura II Fig. III Fig. IV Fig. V Sistema dell’Accademia di Parigi Lo stesso esempio ridutto nelle corde gravi p er maggior comodo etc. + corda fondamentale segnata 1·, la corda 2· è la 12· , e la corda 3· è la 17· della fondamentale a a a a a a a a La 12· dell’antecedente ridotta e considerata come fondamentale con le sue 12· e 17· La 17· dell’antecedente ridotta e considerata come fondamentale con le sue 12· e 17· tretji ton + ton C E Slika II Isti zgled, prenesen v basovski ključ zaradi lažjega razumevanja itd. + osnovna struna je označena z 1∙, struna z oznako 2∙ je duodecima in struna z oznako 3∙ je septdecima nad osnovno struno Duodecima nad prejšnjim osnovnim tonom v tem primeru šteje za osnovni ton s pripadajočima duodecimo in septdecimo Septdecima nad prejšnjim osnovnim tonom v tem primeru šteje za osnovni ton s pripadajočima duodecimo in septdecimo Na zgledu s slike II ob so asnem igranju na struni E in C zazveni kvinta pod ni jo struno, torej Gsolreut v violinskem klju u. Da bi bilo nadaljevanje la je razum- ljivo, je isti zgled prenesen v basovski klju (slika III), v katerem je tretji ton prav tako izra en kot Gsolreut, vendar dve oktavi ni e. Če bi uporabili altovski klju , kot na sliki IV, bi v skladu s francoskim preizkusom ob tonu Dlasolre zazvenela e Alamire v duodecimi in Ffaut# v septdecimi nad osnovnim tonom. Tudi zgled v violinskem klju u s slike V ka e, da bi v skladu s francoskim preizkusom ob tonu Bfa zazveneli njegova duodecima FaFfaut# in njegova septdecima Dlasolre. In vendar pri Va em preizkusu ti dve struni ob sozvo nem igranju ne izvabita nobene od teh duodecim ali septdecim, temve samo Gsolreut, kvinto pod Dlasolre, ki je med dvema strunama ni ja. To pomeni, da se ne oglasi noben drug ton, ki bi zadostil pogojem francoskega preizkusa, temve zazveni ton, ki je isto druga en od tistih tirih. Od tod izvira dvom o enem ali drugem preizkusu, e ne elimo trditi, da je narava v svojem delovanju nestanovitna, eprav ne elimo ve domnevati o nepredvidljivi neznanki, zaradi katere preizkus ne bi veljal za stanovitno na elo, ker bi mu bila odvzeta tista skladnost, ki bi jo moral imeti z drugimi na eli. To pomeni, da struni v Va em preizkusu, zato ker se ju dotaknete so asno, morda ne bosta ustrezali pogojem, ki jih narekuje narava, da bi se ustvaril u inek iz francoskega preizkusa; res pa je, da se pri slednjem ne postavlja drug pogoj kot ta, da se strun dotaknemo. In kateri pogoj bi sploh e lahko iskali pri napeti struni, e elite zaigrati Alamire, poleg tega, da bi vselej zvenel Alamire, ko se je dotaknete z lokom? Naj se te napete strune dotaknemo same ali skupaj z drugimi napetimi strunami na razli nih tonih, bo prav vedno zazvenel Alamire. Če sledimo francoskemu preizkusu, je namre dovolj, da se strune dotaknemo, da proizvede duo- decimo in septdecimo. Torej bi morala vsaka izmed strun iz Va ega preizkusa, eprav se ju dotaknete so asno, v skladu z zakoni narave vselej storiti enako. A morda bi kdo