Giuseppe Tartini - Lettere e documenti / Pisma in dokumenti / Letters and Documents - Volume / Knjiga / Volume II

106 zaman, saj navsezadnje na tej trditvi sloni celotni sistem. Če bosta razumljiva, bomo z veseljem nadaljevali, saj bomo nedvomno pri li do sre nega konca. V zadregi sem, ker Vam moram povedati e, da e skoraj dva meseca dvajset liber okolade v Rovigu aka na prilo nost, da bi jih odposlali o etu mojstru Binelliju. Nesre o imam, da se mi je neki sicer drag prijatelj izneveril in ni ustregel moji pro nji. Sicer pa se mi zdi nemogo e, da se ne bi vsak as pokazala prava prilo nost (navsezadnje so tudi ceste veliko bolj e, kot so bile). Na praznik sv. Antona pri akujemo obisk gos- poda grofa Camilla Grassija. Prepri an sem, da mi bo ustregel in s seboj odnesel drugih dvajset liber, ki jih hranim tu. Še naprej upam na Va o naklonjenost, astiti gospod. Imejte sveto potrpljenje z menoj in prepri ajte nadvse spo tovanega gospoda doktorja Balbija, ki mu izrekam spo tovanje, naj ravna enako, sam pa ostajam Va vse bolj poni ni, vdani in hvale ni slu abnik Giuseppe Tartini Padova, 19. maj 1752 95. G. B. Martini piše Tartiniju Nadvse spo tovani velecenjeni gospod, pri nadaljnjem premi ljevanju o Va i razpravi, blagorodje, naju pre ema gore a elja, da bi razumela stanovitnost delovanja narave, ki bi moralo biti zaradi njenih stal- nih zakonov vselej enako. Ti zakoni narave se poka ejo v preizkusih, ki morajo biti vselej skladni, e le niso odvisni od nepredvidljivih ali neznanih okoli in. Vzemimo za primer Va preizkus z dvema strunama, ki ob mojstrskem igranju popolnega sozvo ja ustvarita tretji ton, in ga primerjajmo s preizkusom, ki ga opisujejo gospodje s Kraljeve akademije znanosti v svoji oceni Rameaujeve razprave z naslovom »Prikaz temeljev harmonije«. Pri tem preizkusu se je treba zvene e strune dotakniti tako, da ustvari jasno zaznaven ton. Tako izvabljen ton obenem v zraku ustvari dva druga tona, in sicer duodecimo in septdecimo nad prvim prebujenim tonom. Če torej narava zahteva, da ta struna ob svojem osnovnem tonu ustvari e omenjena dva tona, bo enako veljalo za vsako struno. Ne razumem, zakaj ne bi tega, kar dokazuje preizkus francoske akademije, storila tudi vsaka izmed strun, ko Va e blagorodje so asno zaigra nanju, in zakaj torej namesto tretjega tona ne bi bilo mogo e sli ati drugih tirih ustvarjenih tonov, ki bi torej morali biti duodecima in septdecima na vsaki struni, kar pa se pri Va em preizkusu ne zgodi. Nasprotno, ustvari se ton, ki je povsem druga en od teh. Vzemimo na primer: