Giuseppe Tartini - Lettere e documenti / Pisma in dokumenti / Letters and Documents - Volume / Knjiga / Volume II

105 PISMA & ? wwww w wwwww wwww w A c d ef c d ef b d gh B A Basso armonico Dimostrazione Serie armonica f 40 h 36 f 40 e 48 g 45 e 48 d 60 d 60 d 60 c 80 b 90 c 80 A 120 B 90 A 120 & wwww wwww wwww A B A 120 90 120 terzo Basso armonico del terzo suono suono terzo suono terzo suono Harmonični bas Ponazoritev Harmonična vrsta Harmonični bas tretjega tona tretji ton tretji ton tretji ton Ali je torej res ali ne, da narava harmoni nosti nasploh zahteva ta tretji ton? Toliko je res, kolikor je nujna osnova. Da tretji ton zveni zlasti pri godalih in ne pri pihalih ali glasbilih s kovinskimi strunami itd., nima nobenega posebnega pomena, kakor sem e ve krat odgovoril in kar na splo no pravim. Posebej opozarjam, da se resni na zmota skriva v splo no sprejetem neposrednem vzroku za nastanek zvoka, in sicer absolutnih tresljajih; a ponavljam, da ni pravi as in da ni resni ne potrebe, da bi to zdaj odkrivali in spoznali. Nadalje pravim, da tudi e bi tretji ton zazvenel pri katerem koli glasbilu, meni ne bi slu ilo nobeno razen glasbil s strunami. Da bi dokazal svojo osrednjo trditev, potrebujem snovno daljico, ki mora biti zvene a in ki z drugo daljico enake vrste ustvari tretji ton. Zato moja potreba izklju uje vsa pihala, saj nimajo snovne daljice. Prav tako so izklju ena vsa glasbila s kovinskimi strunami in strunami iz rev, na katera se igra brez loka, kajti eprav imajo nepogre ljivo snovno daljico, ta ne ohranja neprekinjenega tona in ga ne more nepretrgoma krepiti in zatorej ne more ustvariti tretjega tona. Za moje potrebe so torej ustrezna izklju no godala, ker nepretrgan, po asen in oja an poteg z lokom tako mo no potisne obe zra ni gmoti, ki ju povzro i nihanje strun, na kateri igramo, da pri trku in kri anju ustvarita tretji ton. A vnovi ponavljam, da to ni pravo vpra anje in ne bo prineslo ni esar drugega kot le tratenje asa. Tretji ton se ustvari in je dobro sli en pri godalih, ker v splo nem tako zahteva narava harmoni nosti, saj je to njeno po elo. Taka je moja teza, za katero menim, da sem jo dokazal v svojem odgovoru in e toliko bolj v peti trditvi svoje razprave, v kateri sem zapisal: torej (iz tega sledi), da kakr na koli je dana poltetiva  76 v krogu in njej enaka podalj ana poltetiva itd. itd. Naj gospod doktor Balbi pregleda to mesto in se vanj poglobi (saj je ponazoritev strnjena v nekaj besed), pa bo jasno uvidel. Tale ponazoritev bo razjasnila in poenostavila razu- mevanje ponazoritve iz razprave; a bodita potrpe ljiva, e ne bosta vsega takoj doumela, navsezadnje so vse ponazoritve sistemati ne. Treba je razumeti ve stvari hkrati in korak za korakom s ponazarjanjem slediti stvarnosti. Menim, da bosta ponazoritev in ta zapis v peti trditvi ali sama po sebi razumljiva ali pa ne. Če ne bosta, bo nadaljnje pregledovanje 76 V izvirniku »sino«, dobesedno sinus, vendar je iz ponazoritev in sobesedila v Razpravi o glasbi, ki temelji na resni ni znanosti o harmoniji (1754), mogo e razbrati, da gre v resnici za poltetivo (op. prev.).