Giuseppe Tartini - Lettere e documenti / Pisma in dokumenti / Letters and Documents - Volume / Knjiga / Volume II

104 94. Tartini piše G. B. Martiniju Pre astiti o e in velecenjeni gospod, vse bolj sem hvale en Vam, pre astiti, in nadvse spo tovanemu gospodu doktorju Balbiju, a moj dolg je veliko ve ji od vsakega izraza hvale nosti. Prosim vaju, da nada- ljujeta, saj se mi zdi, da e jasno vidim, da bomo pri li do uspe nega konca. Ne mislite, da me odgovarjanje na vpra anja utruja, astiti gospod, saj je zame to tako, kot bi raz- pravljal; iz srca Vas prosim le to, da se me usmilite zaradi moje hibe, in sicer, da pri vseh svojih dejanjih nastopam z nekak no naravno vnemo. Z enako vnemo govorim, pi em, jem, hodim in po nem prav vse. Prezrite torej vihrave besede v mojih odgovorih, e mi kdaj nevedoma zbe ijo; bodisi zato, ker se jih ne zavedam, bodisi zato, ker v resnici v dno du e verjamem, da se z vsem svojim bitjem in jezikom do tal priklanjam pred vama. Preidimo zdaj k zadnjemu vpra anju, ki je odli no zastavljeno in v na em prime- ru udovito slu i pri razlagi moje trditve. Da se vpra anja ne bi le e namno ila, bom presko il (med drugim zelo pomembno) opa anje o tem, da so vzrok za nastanek tona (v splo nem) tresljaji, ki jih ob dotiku ustvarita struni itd. itd. Ta razlaga je nenatan na, presplo na in nam v resnici ni esar drugega ne pove kot to, kar bi ugotovili, e bi do- lo ili gibanje kot vzrok nastanka tona. Če bi eleli povedati kaj natan nej ega in pre- pri ljivej ega, bodite pozorni, saj se pri trobi lahko strune gibljejo in zanihajo, ne da bi ustvarile ton – morda le ropot ali zvok, a nikdar dolo enega tona, saj je to pri naravnem ali umetnem delovanju nemogo e (kakor tudi pri trobentah, lovskem rogu itd.), ker je odvisno od drugega na ela, ki ni povezano s tresljaji strune. Vse bom razlo il ob svojem asu, e bosta z gospodom doktorjem Balbijem pokazala zanimanje. A zdaj se posvetimo pomembnej im zadevam. Zastavljeno vpra anje je popolnoma utemeljeno. Kljub temu potrjujem, da je moja trditev pravilna in da tretji ton, ki ga ustvarjajo razmerja, ki sestavljajo harmoni no zaporedje, zahteva sama narava harmoni nosti na splo no; da je vselej stalen in da je vsesplo no harmoni no po elo ter e marsikaj dru- gega, esar bi se lahko domislili in kar bi temu pojmu dodalo kar najve jo razse nost. V tem primeru mi odpustita odlo nost, ker je resni no koristna. Razumem, zakaj sta zastavila vpra anje, a vendar odgovarjam tako: e tokrat pravilnost svoje trditve doka em na tak na in, da ne bo ve ugovorov, bo to jasno dokazalo resni nost tistih temeljev, na katerih je osnovana moja teorija. Če pa bi svojo trditev zagovarjal tako, da bi ji bilo e mogo e ugovarjati, ne preostane drugega kot dokaz. A tega sam ne elim storiti. Želim, da to skupaj z blagorodnim gospodom doktorjem Balbijem storite Vi, astiti gospod, ker je to zlasti Va e podro je. Postavite harmoni no sozvo je dveh, treh ali tirih glasov (v ozki legi) in mu s ponazarjanjem dolo ite harmoni ni bas. Trdim, da bo to ravno tretji ton, ki sem ga zaznal pri godalih; in prav nobene razlike ni, ali ga izpeljemo iz po- nazoritve ali ga utno zaznamo kot tretji ton. Naj ponazorim z manj im zgledom. Sama ga lahko raz irita, kolikor elita.