Giuseppe Tartini - Lettere e documenti / Pisma in dokumenti / Letters and Documents - Volume / Knjiga / Volume II

101 PISMA vrste, nikdar ne bo 2, 1, e odvzamemo 3, ali 3, 1, e odvzamemo 2. Taka izpeljava je torej naravna posledica razmerja. Vse to bo la je razumljivo, e predpostavimo, da je len 2 prepoznan kot aritmeti na sredina. Torej bi bil naravni niz treh lenov 1, 2, x; e bi odvzeli x, bi ostala 1, 2, torej polovi no razmerje. Če se ta predpostavka prenese na mojo trditev, je izpeljava popolnoma jasna. V pismu pi e: Tretja stvar, ki jo s ponazoritvijo izpeljujete, je ta, da bo s preobli- kovanjem polovi nega razmerja 1 : 2 v dvojno razmerje 1 : ½ tretji len razmerja ⅓; tak tretji len ne dr i ne v geometrijskem, ne v aritmeti nem in ne v harmoni nem zaporedju. Priznam, da tu ne razumem ne napake ne popravka. Če matematiki trdijo, da tri- je leni 1, ½, ⅓, strogo re eno, niso v harmoni nem zaporedju, temve v harmoni nem razmerju, bom to dopustil, eprav se mi zdi taka pedantnost otro ja. Zato pa mi morate na vsak na in dopustiti, da so trije leni 1, ½, ⅓, prvi trije leni neskon nega harmo- ni nega zaporedja, kar zado a mojemu namenu oziroma je samo po sebi moj namen. Da se ne bi u tel, sem elel o tem povpra ati gospoda opata Succija (javnega profesorja in zaslu nega matematika). Ne samo, da pri tem ni opazil nobene te ave, temve e sam ne razume, kako bi se lahko sploh pojavila vpra anja glede te trditve. Zatorej se jasneje izrazita, saj ne Succi ne jaz ne razumeva, kaj je te ava. Če preidemo h glasbeni praksi, je pri tretjem tonu opaziti nekak no nestalnost oziroma neurejeno obna anje. Če to sprejmemo, na tretji sliki opazimo, da mala terca med cis in e ustvari spodnji tretji ton, in sicer a v septdecimi pod osnovnim tonom. Tretji ton a ni septdecima, temve duodecima. & # # # ww terzo suono tretji ton V zvezi s tem, da je (na splo no) pri tretjem tonu opaziti nekak no nestalnost oziroma neurejeno obna anje, ki ga ni mogo e zlahka doumeti, saj narava obi ajno ustvarja na preprost na in, priznam, da me je vajino opa anje presenetilo in elim verje- ti, da ste mu Vi, astiti gospod, ki se na to spoznate, oporekali. In tota rerum natura 73 ni mogo e najti preprostej ega in bolj urejenega pojava, kot je ta. Če se leni pretvorijo v neskon no harmoni no zaporedje, kakor je prikazano na sliki II, je tretji ton vselej sta- len v razmerju 1 : 2. Stvar torej ne bi mogla biti preprostej a. Če se intervali zamenjajo in prilagodijo tako, da ustvarijo tretji ton, kakor prikazuje tretji zgled, ki je v A-duru, zazvenijo tretji toni a, d in e oziroma Alamire, Dlasolre in Elami. A kdo bi bolje vedel od Vas, astiti gospod, da lahko k osnovnemu tonu tonskega na ina z veliko terco, ki se za ne na Alamire vodita le dve kadenci, ki ustrezata aritmeti ni in harmoni ni sredini, in sicer plagalna in avtenti na kadenca. 73 Na vsem svetu (op. prev.).