Giuseppe Tartini - Lettere e documenti / Pisma in dokumenti / Letters and Documents - Volume / Knjiga / Volume I

62 kontrapunkt, mi pla a tri zlatnike. Nekateri u enci mi pla ajo ve , ampak kakor sem rekel, je moja obi ajna cena dva zlatnika samo za violino. Če je mladeni e nekoliko izurjen, bo v enem letu, e Bog da, zaklju il tudij, opa am pa, da se u enci, ki so e tako ibkega znanja ob prihodu, v dveh letih iz olajo. [...] Na ta na in izvemo, koliko je Tartini zaslu il s pou evanjem violine in kontrapunkta, ki sicer ni bil obvezen predmet pri tudiju in trumenta. Poleg tega razumemo, da je violinist imel precej jasne pojme o trajanju tudija: za etnik je potreboval dve leti, tisti, ki je e obvladal osnove, pa samo eno leto. Zanimivi so tudi podatki o stro kih za t. i. ‘ dozzino ’, to je za hrano in stanovanje (navadno pri dru ini). U enec, ki ga je Pepoli poslal v Padovo, je bil najbr neki “Paolino”. 154 Tartini ga omenja nekaj mesecev kasneje, ko v pismu najavlja njegov prihod. 155 V naslednjih me- secih ga pogosto sre ujemo v pismih, ki potujejo v Bologno, kamor se Paolino ve krat odpravlja. Tartini se je spet obrnil na Martinija, ko se je u enec zna el brez obljubljene finan ne podpore: [Padova, 15. december 1739] [...] Moram Vas opozoriti, astiti gospod, na znake nereda, ki so se za eli kazati v zvezi z gospodom Paolinom. Gre za pomanjkanje denarja za stanarino, ki se tu in povsod drugje pla uje vnaprej. Ne govorim o denarju, ki gre za pou evanje, temve o tistem, ki gre za ive . Pozanimal sem se pri drugih u encih in zagotavljam Vam, da je pomanjkanje denarja najve - ja ovira pri tudiju. Nujno je, absolutno nujno, da se mu iz meseca v mesec vnaprej od teva znesek za vse, kar potrebuje, sicer mu bo lo vse po zlu. In to je prav gotovo, saj je mladeni e zdaj vznemirjen. To Vam zaupno povem, astiti gospod, zato da bi v svoji preudarnosti hitro na li tako re itev, da o tem ne bi bilo ve treba razmi ljati. [...] 156 Martinijeva vloga je bila v teh okoli inah nenavadna: ker je imel mladi violinist gmotne te ave, je Tartini spodbudil Pepolijevega posrednika, naj po lje denar iz Bologne. Martini je osebno uredil dogovor med mecenom in u iteljem in je torej e vedno op- ravljal vlogo posrednika. Tartini o itno ni imel dovolj zaupnega odnosa s Pepolijem, da bi nanj neposredno pritisnil s finan nim problemom, saj bi ga verjetno vznejevoljil. To so sicer drobne, a vseeno pomenljive informacije za bolj e razumevanje odnosov med glasbeniki in plemstvom. 154 Paolino je skoraj gotovo Paolo Guastarobba. Pietro Paolo Guastarobba je v geslu “Campagnoli, Bartolomeo” (C. White, v Ng) omenjen kot Campagnolijev u itelj leta 1763 v Modeni in kot slaven Tartinijev u enec. Njegovo pismo Martiniju z dne 20. septembra 1740 je v I-Bc (S2519). Guastarobba pi e iz Padove in Tartinija imenuje “veliki mojster”; mladeni obenem prosi Martinija, naj njegovemu za itniku posreduje denarno pro njo za nakup nove violine. 155 Pismo t. 22. 156 Pismo t. 24.